Ko začnemo postavljati prava vprašanja, začnemo prejemati prave odgovore. Sprva v nejasnih oblikah, ki jih ne razumemo. A če smo pozorni, opazimo vzorec, ki se ponavlja. Morda vedno znova naletimo na točno določeno tematiko. Morda nam začne življenje “metati” v glavo vedno večje koščke opek in skuša pritegniti našo pozornost na ta način.
Moč hvaležnosti je tista ključna beseda, na katero sem v zadnjem času naletela dovolj pogosto, da se je v moji glavi prižgala opozorilna lučka. Začela sem razmišljati o tem, kako pogosto se osredotočam na to, česar nimam. Fokusiranje na vse, česar nam življenje ne daje, vodi v zagrenjenosti.
Pred kratkim sem bila na pogrebu in občutila globoko hvaležnost za svoje življenje. Globoko hvaležnost za sleherni dih in utrip srca. Črta med življenjem in smrtjo je tako zelo tanka. Meje so krhke in to, da smo tukaj, je darilo, privilegij ki ga marsikdo nima. Marsikdo bi naredil vse, da bi bil med nami vsaj še minutko, a je ne more kupiti z vsem denarjem in prošnjami tega sveta.
Da se vrnem k temu, kar sem želela povedati. Nisem želela pobarvati modrega neba v temne odtenke, ampak le dodati opomnik: tudi ko mislite, da ni v vašem življenju ničesar, za kar ste lahko hvaležni, se spomnite na to, da ste živi in nikoli ne veste, kaj bo prinesel naslednji dan.
Nekaj let je minilo, odkar sem prvič slišala za 30-dnevni program hvaležnosti. Takrat me je navdušila ideja in 30 dni sem pisala svoje seznamčke hvaležnosti (sem našla celo star zapis na blogu). Gre pa takole:
Program je najbolj učinkovit, če ga izvajamo 30 dni zapored brez prekinitve. Toliko časa namreč potrebujemo, da se privadimo novih vzorcev, novih navad. Vsak dan zapišemo:
- 10 stvari, za katere smo hvaležni in jih že imamo v svojem življenju. Zakaj je tole pomembno? Ker smo z hvaležnostjo in pozitivnimi čustvi še naprej magnet za vse to. Velikokrat ne vidimo obilja, ki nas obkroža in ga jemljemo kot nekaj samoumevnega. Vsak dan skušajmo spomniti čimveč novih stvari, namesto prepisovanja seznama prejšnjega dne.
- 10 stvari, ki jih želimo imeti v življenju, pa jih še nimamo. Pomembno je, da vse to zapišemo v sedanjiku, kot da jih že imamo in smo zanje hvaležni. Misel je energija, ki privlači. Pomembno je, da poleg sedanjika uporabimo obliko pritrdilnih stavkov (namesto: “Hvaležna sem, ker nisem brezposelna”, zapišemo: Hvaležna sem, ker imam super službo”). Vesolje namreč ne pozna besedic DA in NE, prepozna pa besedici dolg ter obilje.
Najboljše, kar se mi je zgodilo v času programa hvaležnosti pred skoraj štirimi leti (no, to je hkrati najboljše, kar se mi je zgodilo v življenju :)) – dobila sem najboljšega fanta v vesolju :).
Odločila sem se, da bom ponovno “zagnala” Program hvaležnosti in nastavila svoj fokus na sončno stran življenja. Danes je prvi dan – še 29 :).
