Kategorija: Ustvarjeno s ♥

Trenutek, ki sem ga hkrati pričakovala z veseljem in s kančkom strahu: stopila sem na samostojno podjetniško pot ❤️.

Moj um mi zna nanizati neskončen seznam razlogov, zakaj bi bilo bolje poiskati službo v uspešnem podjetju. A zadošča mi en sam razlog, da ga ne poslušam – v vsaki celici telesa čutim, da je samostojna pot moja prava pot.

To sem vedela že od nekdaj, a prejšnja jaz ni verjela, da zmorem. Danes vem, da sem potrebovala izkušnjo bolezni, da me je opomnila na nekaj ključnega – bežanje pred strahovi vodi v življenje, ki ga ne želim živeti.

Zato ne bom poslušala svojih strahov ali mnenj ljudi, ki pravijo, kako težko je uspeti. Poslušala bom svoje srce ❤️, ki mi govori, da mi ne more spodleteti, če ustvarjam s predanostjo in ljubeznijo. Govori mi, da je moja globoka želja navdihovati ljudi, dovolj. In pravi mi, naj zaupam, saj je svet poln priložnosti – tudi takšnih, ki jih v tem trenutku še ne vidim.

Velike stvari redko pridejo z lahkoto. Vem, da moja pot ne bo ravna. Vem, da bodo prišli izzivi. A obljubljam si, da bom kljub strahu izbrala pogum. Kljub dvomom stopila naprej. In ne glede na vse, bom svoje zdravje postavila na prvo mesto – ker brez njega ne morem doseči ničesar.

Vabim te, da v naslednjih dneh spremljaš moje objave na družabnih omrežjih – predstavila bom izdelke, ki sem jih v obdobju bolezni in zdravljenja ustvarjala najprej zase, zdaj pa jih želim deliti tudi s tabo. Naj v tvoje življenje in tvoj dom prinesejo lepoto, svetlobo in navdih ❤️.

P.S. Če potrebuješ logotip, celostno grafično podobo, vizitke ali letake, z veseljem ustvarim nekaj unikatnega zate.

V tej ogromni vrečki imam darilo zate:

 ❤️ zdravje
 ❤️ ljubezen
❤️ smeh
❤️ pogum, da slediš srcu
❤️ zavedanje, da si dovolj

 

Listi na drevesih so kot majhne tovarne – proizvajajo hrano za drevo. Za to potrebujejo veliko sončne svetlobe, vode in toplote. Ko pride jesen, se dnevi skrajšajo in temperature pa padejo – zato listi ne morejo več učinkovito opravljati svoje naloge.

Drevo zato naredi modro potezo: zapre dotok hranil in vode do listov. Ti postopoma odmrejo in odpadejo. Če bi jih drevo obdržalo, bi mu pozimi izčrpali dragoceno vodo in energijo korenin – in drevo ne bi preživelo.

Čeprav pravimo, da drevo izgubi liste, jih v resnici odvrže – da lahko preživi zimo in spomladi znova zraste.

Tudi mi se lahko učimo iz tega naravnega procesa, kako pomembno je prepoznati stvari, ki nas ne hranijo, ki nas izčrpavajo ali ovirajo pri rasti. Morda so to odnosi, navade, misli ali celo odvečne stvari v naših domovih.

Ko pogumno izpustimo tisto, kar nam več ne služi, ustvarimo prostor za rast in nove priložnosti ❤️.

Poročila sva se le nekaj dni, preden sem začela s kemoterapijo. Bila sva samo midva – brez prič, brez fotografa (za spomin naju je fotografiral prijazen matičar).

Šele dan pred poroko sva prevzela prstana in iskala oblačila za ženina. Čeprav nisem nameravala imeti obleke, sem jo povsem nepričakovano zagledala na obešalniku v trgovini. Bila mi je kot ulita. Imela sem občutek, da je čakala name.

Včasih se stvari enostavno sestavijo, brez truda, kot da nas podpira celotno Vesolje ✨.

Kljub temu – ali pa prav zato, ker sva bila le midva – je bilo čudovito.
Ko se je moj svet rušil, je bila najina poroka tista svetla lučka, zaradi katere je bilo vse videti manj temno ❤️.

Iskreno ne vem, če bi zmogla skozi to težko bolezen brez moči in podpore mojega izjemnega moža.

Hvala za čudoviti dve leti, dragi David ❤️.

Včeraj je minilo natanko dve leti, odkar sem prejela diagnozo raka na dojki. In včeraj sem na sončnem Konjiškem maratonu pretekla 5 km. Morda se komu to ne zdi veliko – a zame je ❤️.

Po zaključenem zdravljenju je bilo moje telo tako izčrpano, da nisem zmogla niti po stopnicah. Pripraviti ga do tega, da zmore preteči 5 km, ni bilo enostavno.

Sem se pa v tem času učila biti nežna do sebe, namesto da bi svoje telo obsojala, ker me je ‘pustilo na cedilu’. Učila sem se potrpežljivosti in vztrajnosti – dveh stvari, ki sta bili vedno moji šibki točki.

Prej sem odnehala, ko je postalo pretežko. Vse sem želela doseči takoj. Vlagati trud, ko napredek ni bil takoj viden – to zagotovo nisem bila jaz.

Danes pa resnično čutim, kako sveto je telo. Je naš edini dom. Ne moremo ga zamenjati, ko ga zanemarimo ali začne razpadati.

Zato ravnajmo z njim nežno, skrbno in spoštljivo ❤️.

P. S. Hvala vsem, ki ste navijali zame.

Če želiš leteti, moraš odvreči breme, ki te vleče proti tlom ❤️.

P.S. Fotografija je iz Vidove gore, ki je s svojimi 780 metri najvišji vrh jadranskega otočja.

Včerajšnji koncert je bil poln smeha in modrih besed, ki so segle globoko v moje srce. Adi Smolar ni le pel – govoril je o vrednotah, ki so temelj njegovega življenja in pesmi:

❤️

Vsi smo čudoviti, čeprav smo tako zelo različni med seboj. Namesto da se primerjamo, raje razvijajmo svoje talente in sposobnosti.

❤️

Za srečo ne potrebujemo več denarja, več lepote, več diplom (čeprav nas družba prepričuje drugače). Sreča je živeti preprosto, sprehod v naravi in biti obdan z ljudmi, ki nas imajo radi.

❤️

Z drobnimi dejanji prijaznosti lahko nekomu polepšamo dan (o tem govori pesem “Rolica papirja” – če je nekaj lističev toaletnega papirja vse, kar lahko podarimo, bo to nekomu, ki si bo z njimi obrisal solze, pomenilo ogromno).

❤️

Najdi nekaj, kar delaš s srcem – in s tem prispevaj k lepšemu svetu.

❤️

Življenje je presneto kratko. Ustavi se, bodi prisoten v trenutku, sicer bo lepota trenutka stekla mimo tebe.

❤️

Včasih se zdi lažje biti nepošten in iskati bližnjice na škodo drugih – a na koncu je poštenost edina prava pot, da mirno spiš.

❤️

Spremeni, kar lahko. Ne sekiraj se zaradi stvari, ki jih ne moreš spremeniti – namesto tega si veselo zapoj “Lalalala…”.

❤️

Če ti je všeč njegova glasba, pojdi na koncert. Ne boš se le nasmejal kot že dolgo ne – domov boš odšel poln navdiha, da živiš še bolj pristno in lahkotno.

Ko pogledamo na svoje težave iz višine, se nam zdijo veliko manjši. Morda so le drobna pikica, ali pa so našemu očesu povsem nevidni.

Imaš streho nad glavo? Hrano v hladilniku? Vodo iz pipe? Elektriko? Si svoboden? Imaš priložnost izboljšati svoje zdravje, svoje odnose, svoje življenje? Bije v tvojih prsih srce, ki zmore ljubiti? Potem imaš VSE, kar resnično potrebuješ – vse drugo je le pikica v daljavi ❤️.

P.S. Slikica je iz Skywalka, Biokovo.

.

Včeraj sem izvedela, da te ni več med nami v fizičnem svetu. Zato sem šla v hrib še zate. Ker si tudi ti oboževala naravo in hribe, dokler si zmogla.

Draga sošolka, hvaležna sem, ker sta se najini poti po tolikih letih križali – si pa želim, da bi naju pripeljalo skupaj kaj bolj prijetnega od bolezni. Čeprav je bila tvoja diagnoza veliko bolj resna od moje, čeprav so bile tvoje bolečine močnejše, se nisi nikoli pritoževala. Nosila si toliko teže na svojih ramenih, a si kljub temu želela pomagati drugim. Bodrila in opogumljala si men, medtem ko si šla sama skozi pekel.

Zdaj sem jaz še vedno tukaj, vsak dan močnejša, ti pa si tam nekje za mavrico. A sem vesela zate, ker vem, da te ne boli več. Zdaj si svobodna ❤️.

Želim si, da bi te imela možnost bolje spoznati. Želim si, da bi šli na več sprehodov. Želim si, da bi večkrat premlevati modrosti, ki jih lahko prinese le tako težka preizkušnja, kot si jo prestajala ti. Pogrešala bom tvoj širok nasmeh, ki je grel bolj od poletnega sonca – tudi takrat, ko sem vedela, da nisi dobro.

Kako resnična je misel: “Ljudje bodo pozabili, kar si rekel, pozabili bodo, kar si naredil – a nikoli ne bodo pozabili, kako so se počutili ob tebi.” Zelo živo se spominjam trenutka, ko sem te po dolgih letih videla na obletnici mature. Občudovala sem, kako si se pogovarjala z vsemi, vsakomur prisluhnila s tako iskrenim zanimanjem, ki ga premorejo redki. Ja, takšna si bila … vsakomur si dala občutek, da je pomemben. Brez sodb, le globoko sočutje.

Ko sem izvedela, da si že takrat vedela, da se je tvoj sopotnik Rak, vrnil, sem te občudovala še bolj. Imela si vse razloge, da bi mislila le nase – a tebe so bolj zanimala življenja drugih. Želela si razumeti, zakaj je nekdo takšen, kot je. Želela si videti onkraj mask.

Redki so ljudje, kakršna si bila ti ❤️. Sem ti želela to velikokrat povedati … a saj veš, včasih gredo besede težko iz jezika. Včasih verjamemo, da bomo imeli še priložnost, da zberemo pogum in jih izrečemo – a potem zmanjka časa. In včasih mislimo, da ljudje, ki so tako čudoviti, to že vedo.

Ampak zdaj razmišljam, da morda nisi vedela, kako te vidimo ljudje okrog tebe – in mi je žal, da ti vsega tega nisem povedala. Zato ti povem sedaj, ker vem, da me slišiš.

Vesela sem zate, da si svoja zadnja leta živela še bolj v zavedanju tega, kar je zares pomembno. Da si kljub vsemu živela bolj polno, kot bo večina kdajkoli. Odnosi so pomembni, to si govorila vedno znova in znova. Govorila si o ljudeh, navzven uspešnih, a v sebi praznih.

Oh, ko bi le več ljudi imelo tako močno željo ŽIVETI, kot si jo imela ti. Ko bi le več ljudi videlo svet skozi tvoje oči. Ko bi le več ljudi imelo tako čisto srce. Potem bi bil svet lepši ❤️.

Morda se je na koncu vdalo tvoje telo, a tvoj um se ni nikoli. Le kje si našla toliko moči v sebi? Imela si upanje, do zadnjega verjela v to, da se čudeži dogajajo.

Hvala za čas, ki si ga podarila meni – čeprav si vedela, da ga nimaš več veliko. Hvala za spodbudo in podporo. Zaradi tebe se mi je zdelo moje breme lažje.

Pošiljam ti objem tja gor med angele ✨, vem, da se imajo dobro v tvoji družbi ❤️.

Helena

Včasih me je že bližina rojstnega dne spravila v sabo voljo. Takrat sem še bolj premlevala o svojem neskončnem seznamu brez kljukic ter o tem, kako brez smisla se mi zdi moje življenje.

Zdaj, ko sem bila tako blizu temu, da me več ne bi bilo tukaj, sem se začela zavedati, kako dragoceni so rojstni dnevi. Vsak rojstni dan pomeni, da smo v dar prejeli 365 dni, polnih možnosti in priložnosti. 365 dni za ljubezen in dejavnosti, ki hranijo našo dušo ❤️.

Ko enkrat dojameš, da to, da še vedno živiš, ni samo po sebi umevno, da so mnogi prejeli manj let, kot si jih ti, potem je vsak rojstni dan razlog za praznovanje. In tako sem letos svoj rojstni dan preživela v veselju in globoki hvaležnosti za čas, ki mi je dan. Nisem ga praznovala le zase – praznovala sem tudi za tiste, ki so zdaj nekje nad mavrico in so svoje rojstne dneve že porabili.

Tako da … ko naslednjič dodaš novo številko svojim letom, ne “tolči” po sebi zaradi vsega, kar nisi opravil – ampak raje povabi ljudi, ob katerih ti je prijetno, in skupaj proslavite darilo še enega čudovitega leta ❤️.