Uhančki, ki sem jih naredila za dan št. 49, so me tako navdušili, da sem naredila danes podobne v zeleni barvi. Namesto srebrne žice sem uporabila zeleno. Ker je plast barve na žici zelo tanka, sem morala biti bolj pazljiva pri izdelavi, ampak mislim, da tale sčasoma ne bo tako potemnela kot srebrna :).
Trenutno stanje duha: Zaključujem že drugi metuljčkasti mesec 😀
Ne vem za vas, ampak ob nedeljah zvečer začutim nemir. Morda bo nekega dne drugače in bo ponedeljek zame predstavljal začetek nečesa čudovitega, ne pa konec. Na nek način se jutri začenja delovni teden in v tem trenutku potrebujem vzpodbudno misel (ali dve :)), ki me spomni na to, da je vsak konec hkrati tudi nov začetek. Čas je za sprehod do poličke s knjigami in spontani lov na besede, polne navdiha :).
Ob naključno prebrani misli iz knjige Zlata pravila za srečno življenje, avtorice Chérie Carter-Scott, v tem trenutku ne najdem posebnega navdiha, pa vendar ga bo morda našel nekdo izmed vas 🙂 … “Ko pretehtate življenjske stiske – razočaranja, bolečine, izgube, bolezni, vse tragedije, ki vas lahko doletijo – in jih začnete dojemati drugače, kot priložnost za učenje ali rast, postanete močni. Svoje življenje lahko napolnite in ste kos njegovim izzivom, namesto da se počutite poraženi, kot žrtve ali odrinjeni.”
Metuljčkomer: 60/365 🙂
Trenutno stanje duha: :/
Mislim, da žal nikoli ne bo mogoče patentirati in v praksi uporabiti ene izmed mojih genialnih idej – tedna s kar dvema nedeljama :(. Ampak zahvaljujoč praznikom, se nekaj krat letno uresniči delček teh sanj. V preteklih dneh smo imeli kar tri nedelje, jutri je še ena. Jupiii :). Poleg tega, da sem vsaj malce prilezla na zeleno vejo in se stanovanje sveti kot že dolgo ne, sem lahko odlomila tudi večji kos dneva za ustvarjanje.
Danes mi je uspelo narediti nekaj, kar sem imela v mislih že nekaj časa. Za osnovo sem uporabila navaden bel blokec. Všeč mi je velikost in oblika listov, zelo praktični so za spisek opravkov. Ovitek bloka sem izdelala iz trde lepenke in ga oblekla v okrasni papir. Tokrat končni izdelek ni pristal v smeteh :).
Metuljčkomer: 59/365
Trenutno stanje duha: Žalostna, ker mojega svetlečega rdečega kolesa ni več, banda tatinska 🙁
Moj današnji poskus “narediti nekaj novega”, je pristal v smeteh. Če bi uporabila besede Thomas Edisona, ki so obarvale včerajšnji zapis, bi lahko rekla, da sem uspešno našla prvi način, ki ne deluje :).
Priznam, ko mi nekaj ne gre od rok in mi kljub trudu ne uspe, sem GRRR volje. Občudujem ljudi, ki neutrudno iščejo nove, boljše načine in vedno znova prehodijo začetne korake na novi poti. In se na točki, kjer večina ljudi že odneha, začnejo šele ogrevati :).
Danes stojim na metuljčkasti stopnički s številko 58. Ker je edini Plan A, za katerega sem imela dovolj časa, neslavno pristal v smeteh, sem naredila uhančke, prstan in mini darilno vrečko. Barvna kombinacija me spominja na sonček, ki ga imamo te dni tako veliko, da mi je kar žal, da toplih sončnih žarkov ni mogoče konzervirati za mrzle zimske dni :).
Metuljčkomer: 58/365
Trenutno stanje duha: 🙂
Poznate občutek, ko vas nevidna sila vleče v smer, ki je razumsko ne znate pojasniti? In ko vas nekdo vpraša, zakaj počnete določeno stvar, ne najdete odgovora?
V preteklih dveh mesecih sem si velikokrat postavila vprašanje, kam sploh pelje ta moja metuljčkasta pot. Nimam jasne slike, kako bi bil videti sanjski cilj te poti in niti približno se mi ne sanja, kako in če sploh vodijo moji koraki do tja. Vprašanj v glavi je ogromno, odgovorov tako zelo malo.
Danes sem ob fotografiranju razmišljala o tem, da so odgovori podobni fokusu. Tisti del življenja, za katerega poznam odgovore, vidim jasno, ostali so zamegljeni v ozadju. Tako blizu so, lahko se jih skoraj dotaknem, pa vendar ne glede na to, kako se trudim razbrati detajle, jih ne vidim.
Moje zaupanje v točno določen namen posameznih točk v življenju ob deževnih dneh šepa kot starec s palico, pa vendar se ne vda :). Je že res, kaj pravijo, upanje umre zadnje. Upanje ima na tisoče življenj – tudi ko več ne čutimo bitja njegovega srca, ne pomeni, da ne bomo nikoli več ponovno začutili utripa.
Ko razmišljam o poteh, za katere menim, da sem jih prehodila zaman, ker me niso pripeljale do želenega cilja, se spomnim Thomas Edisona, izumitelja žarnice. Ko ga je nekdo vprašal, kako se počuti, ker je za njim kar 10.000 neuspelih poskusov, je odgovoril, da mu ni spodletelo, ampak je uspešno odkril 10.000 načinov, ki ne delujejo :).
Čeprav sem ob današnjem metuljčku žvečila zgornje besede, sem si rekla, da je zaenkrat dovolj že to, da delam nekaj, kar me veseli. Pa kaj, če ne vem kam grem in ne poznam vseh odgovorov. Morda bo sčasoma slika manj zamegljena :).
Metuljček št. 57 je mini knjigica za vzorčke, rumen list je že imel svojo zabavo s črnim flomastrom, ostali bodo še malce počakali :).
Metuljčkomer: 57/365
Trenutno stanje duha: 🙂
Po skoraj dveh mesecih metuljčkanja in iskanja primerne škatle, imajo metulji končno topel domek, dokler jih nekdo ne posvoji :).
Všeč so mi stvari, kot je tale kovinska škatla, ker jih lahko opremim po svojih željah. Najboljši del je “okno” na pokrovu, skozi katerega lahko vidiš vsebino :). Nameravala sem dodati okrasne kamenčke, a se je žal iztekajoča svetloba tega dne odločila, da bodo fotografije brez njih.
Metuljčkomer: 56/365
Trenutno stanje duha: 🙂
Kazalec na metuljčkomeru se dotika št. 55. Čudovit dan se je skrival pod to zaporedno številko. Črtice na moji notranji bateriji so se veselo pomnožile ob ključnih besedah ljubezen, sonček in sladoled :). In seveda, tudi nova metuljčkasta mini čestitka, je prispevala svoj delež :).
Metuljčkomer: 55/365
Trenutno stanje duha: 🙂
Za mojega rdečega dvokolesnega prijatelja je bil danes velik dan – uradna otvoritev kolesarske sezone, relacija dom-služba. Kljub GRRR vetru (a se samo meni zdi, da gigantski ventilator piha vsako leto še močneje???), je bilo na sončku zelo prijetno.
Na poti domov me je v nabiralniku pričakal paket. A je še sploh lahko kaj lepšega od praznikov pred vrati IN nove matuljčkaste šablone? :). Seveda je bil test prva stvar, ki sem jo naredila ob vstopu v stanovanje. Črni metulji iz debelejšega papirja so postali uhančki. Prebarvala sem jih s svetlečim gel pisalom, mislim, da so tako vsaj malce zaščiteni in odporni na gubice. Sledi test papirnatih uhančkov v praksi :).
Metuljčkomer: 54/365
Trenutno stanje duha: 🙂
Danes sem se razvajala v svetu črt in barv, navdih je bil ponovno Zentangle. Ugotavljam, da so Sakurina glaze gel pisala v živo čudovita, ampak ker zaradi gladke površine odbijajo svetlobo, je uporaba fleša pri fotografiranju brca v temo :).
Metuljčkomer: 53/365
Trenutno stanje duha: Že odštevam dneve do velike vreče prostega časa 🙂
Google je danes ponovno pripravil nekaj zanimivega – ob obisku strani zagledaš zadrgo, ki jo lahko s premikom miške na zgornji del zadrge odpreš :).
Ali ste vedeli, da je današnja naslovna stran je v čast človeku, ki je najbolj znan po razvoju mehanizma, danes znan pod imenom zadrga. Na današnji dan, leta 1880, se je namreč rodil Gideon Sundbäck, po poklicu električni inženir, mehanizem pa je razvijal med leti 1906 in 1917, ko je bil patentiran pod imenim “Separable Fastener”. Brez tega izuma bi morda danes še vedno nosili hlače na gumo :D.
Ime “zipper” je leta 1923 ustvarilo podjetje, ki je uporabilo mehanizen za njihov novi model gumijastih škornjev, ki so se obuli kar nad čevlje, da si le-ti ostali suhi in čisti. Dodatnih 20 let je bilo potrebnih, da se je ta način zapenjanja uveljavil v modni industriji.
Še ena zanimost za konec – plastična zadrga je inovacija enega izmed najbolj znanih slovenskih izumiteljev, Petra Florjančiča – med njegove najvidnejše invencije štejejo tudi okvirčki za diapozitive, pršilec na steklenički za parfum, leta 1957 je izumil, ne pa tudi izpopolnil avtomobilski airbag.
Vem, danes bi bil primeren dan za metuljčka z zadrgo, pa vendar sem se odločila za uhančke. Št. 52, tokrat v črni barvi, ki jo zadnje čase precej zapostavljam.
Metuljčkomer: 52/365
Trenutno stanje duha: 🙂
