Rek, da je kovačeva kobila vedno bosa, zame kar precej drži. Kdor misli, da se police v moji omari gubajo od teže, je vsaj nekaj milj oddaljen od resnice. Sebe namreč običajno postavim na konec vrste in do tja je dolga pot :).
Danes sem naredla nekaj samo zase. Metuljčki št. 167 so mi bili tako všeč, da sem naredila vijola različico (dodala sem še verižico). Kot kaže, je moje obdobje bolj masivnega nakita mimo, trenutno me bolj navdušuje lušten & minimalističen stil.
Zaključek zgobice: “In tako je tudi tale kobila dobila svoje vijola čeveljčke”. 😀
Metuljčkomer: 169/365
Trenutno stanje duha: Pica & muvi najt 🙂
