Poznate tisti občutek teže v globinah duše, v kosteh, v porah kože, v slehernem vlaknu telesa? Pravzaprav je nemogoče določiti natančno mesto. Je hkrati v mezincu leve noge, na temenu glave, 5 cm nad desnim kolenom in še na tisočih in tisočih točkah, ki spreminjajo lokacijo, in puščajo za sabo nekaj težkega in lepljivega.
Kje je prava točka??? Točka, v katero bi zvrtal luknjo, skozi katero bi stekla reka vsega, kar je zlomljenega in nepopravljivega – da kot slap odplavi vso motno tekočino, zaradi katere je telo invalid pri zdravem telesu …
Skušam ujeti ekvivalenco zapisanih besed in čustvenega potoka, pa mi grobo polzi iz rok. Besede lahko zajezim, notranjega besednjaka nikakor. In vedno ostane toliko neizrečenega.
Ali lahko človek z leti tako obogati svoj besedni zaklad, da izreče to, česar celo življenje ni znal preliti niti na papir?
