Iskanje Novih Poti Ali Etuimanija II.Del

Vedno bolj me vleče na neraziskana območja, v mesta, ki svojih zgodb niso zapisala že neštetokrat. Kako nekaj povedati drugače, z besedami, ki niso obrabljene kot pošvedran škorenj … če so besede prave, jih ne potrebuješ veliko …
Opazujem svet okrog sebe in se zavedam, da je bilo vse to nekoč le ideja v glavi nekoga, ki si je dovolil sanjati in premikati meje. Vsi smo del tega ustvarjalnega procesa in všeč mi je misel, da se vesolje širi skozi ljudi – meje so le v naših glavah.
Leta tečejo in z drobnimi koraki odkrivam, kaj greje moje notranje bitje odznotraj navzven. Zdaj vem, da me tlačenje v vnaprej določen kalup spreminja v ledeno gmoto – ki ji je kar nekaj časa usojen zapor. Človeška duša ni iz ledu, ni iz kamna … tudi iz tekočine ni … je iz “materiala”, ki dopušča neomejeno svobodo, če je le z mejami ne prisilimo, da posvoji obliko.
Na novo odkrivam in okušam Življenje, podiram zidove, z velikansko radirko brišem meje – ker želim odkriti svet, ki ga prekrivajo očala, za katera so nas prepričali, da jih zaradi lastne varnosti moramo nositi.
Del želje po drugačni zgodbi je ustvarjanje. V zadnjem času sem izdelavo torbic in oblačil postavila na stranski tir. Iščem nove besede in jih posojam etuijem za telefone. Še slikice domov, ki sem jih zgradila, da tudi telefončkov ne bo pozimi zeblo 

Trenutno stanje duha: Zasanjano 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja