Kam & kako naprej?

Vsak dan je enako dober za novi začetek. Ne rabimo čakati na naslednji rojstni dan, prvi dan v letu ali kateri drugi časovni mejnik, da bi uvedli spremembe. Pa vendar je začetek tega leta sovpadel z zelo močnim občutkom, da moram preoblikovati delčke svojega življenja. Če nekaj enostavno ne deluje, moramo narediti drugače, a ne? Neumnost je vedno znova delati enako in pričakovati drugačne rezultate.

V preteklem letu sem doživela drobne zmage, a porazov ter razočaranj je bilo veliko več. Če drži rek, da moramo za uspeh povečati število porazov ter napak, potem je za mano odlično leto :).

Čutim, da se nekaj spreminja, rojeva na novo. Spreminjajo se moje želje, pogledi, prepričanja. Odkopavam koščke, ki so bili vedno v meni, le zavedala se jih nisem. Moj svet se nenehno postavlja na glavo in nazaj na noge. Včasih imaš svojo zgodbo za eno in edino resnico, pa te življenje nauči, da se motiš.

Morda bo zvenelo smešno, ampak občutek imam, da šele sedaj odraščam, šele sedaj se razvijam v osebo, kakršna bi morala biti že zdavnaj, a zaradi takšnih in drugačnih razlogov nisem bila. “Late bloomer” bi lahko imenovala ta pojav :). Morda sem po rasti podobna kitajskemu bambusu? 🙂 “Potem ko smo posadili seme, približno pet let ne bo na spregled ničesar – razen majcenega poganjka. Rastlina se razvija pod zemljo; ima zelo zapleteno koreninsko strukturo, ki se razpreda, nastaja vodoravno in navpično v zemlji. Konec petega leta začne kitajski bambus rasti zelo hitro, dokler ne doseže višine 25 metrov. “

Tudi na ustvarjalnem področju grem skozi prehod, kljub temu, da je navzven še vse videti skoraj do pikice enako. Predvsem po zaslugi sejmov ter odziva ljudi sem spoznala, v katero smer moram naprej. Upoštevala bom nasvet Steve Jobsa, ki zveni nekako takole: “Vrnite s h koreninam, k temu, v čemer ste resnično dobri. Zavrzite vse ostalo.” In to je zame šivanje, na tem področju se počutim najbolj domače. Po ovinkih in vijugah se vračam na začetek, k moji prvi ustvarjalni ljubezni. To, kar sem iskala, je bilo ves čas pred mojim nosom, le jaz sem se morala naučiti določenih lekcij. Novi pogledi, izkušnje na drugih področjih ustvarjanja ter čudoviti materiali, ki sem jih odkrila na ustvarjalnem potovanju, so vame ponovno vnesli veselje do šivanja. Morda bom čez čas začutila, da moram znova obrniti jadra, morda bo čez čas pravo zame nekaj povsem drugega. Vem le, da nas edino sledenje trenutnim željam pelje bližje temu, kar smo globoko v sebi, bližje nam samim.

Do sedaj so bili metulji rdeča nit mojega ustvarjanja, povezovali so vsa področja ustvarjanja, ki so me privlačila. Sedaj, ko postaja šivanje povezovalno lepilo, jih preraščam. Še vedno bodo v ospredju, vendar bom dodala veliko drugih vzorcev, ki so mi noro všeč, pa jih do sedaj nisem znala vtkati v metuljčkasti koncept. Veselim se nove svobode, ki jo bom s tem vnesla v ustvarjanje :). In veselim se trenutka, ko bom vam lahko pokazala to, kar zaenkrat obstaja le v moji glavi :). Do takrat me čaka veliko dela, reorganizacije, načrtovanja, iskanja. Vem, ne bo lahko. Ampak nič v življenju, kar je zares pomembno & vredno, nikoli ni :).

Za konec pa še pesmica, ki mi te dni ne gre iz glave, čeprav ni čisto “frišna” :).