Nekega dne bom …
Kaj vse nosijo v sebi te tri drobne pikice? Toliko želja, načrtov, ki jih prestavljamo vedno znova na neko točko v prihodnosti. Nekoč. Nekega dne.
Dokler se nekega dne ne zaveš bolj jasno od najbolj čistega potočka, da je ta NEKOČ neopazno priplaval do tebe. Da je čakanje na NEKOČ nesmiselno, saj je danes ta dan, ki si mu rekel NEKOČ, dan, za katerega si imel toliko velikih želja. Zaveš se, da je čas v tvojem slovarju izbrisal besedico NEKOČ. Vse, kaj imaš je ZDAJ in TUKAJ. Ne gre več za test ali vajo prihodnosti, sedanjost je tukaj in je edino, kar zares imaš.
Jp, marsikdo bo temu rekel velika neumnost. V teh težkih današnjih časih prostovoljno odkorakati iz službe v neznano je morda res norost. Danes je bil zadnji dan v službi, ki jo puščam za sabo. Služba, v kateri sem počasi tonila v blato in izgubljala najboljše dele same sebe. Občutek ob odhodu je bil tako zelo domač, verjetno zato, ker sem igrala scenarij v glavi iz vseh možnih zornih kotov že neštetokrat.
NEKOČ je pred mojimi vrati, NEKOČ z vsemi željami in sanjami, ki čakajo, da vendarle skočim v vodo in ugotovim, če bom potonila skupaj z njimi. Kam od tukaj? Vidim le nekaj naslednjih korakov, tako drobnih, da ne vidim kam pelje pot. Zagotovo pa mi bodo na tej poti delali družbo metulji, ter ustvarjanje na tisoč in en način :).
Metuljčkomer kaže 126/365 in skupinica magnetov čaka, da nekoga osrečijo :).
Metuljčkomer: 126/365
Trenutno stanje duha: Držim pesti 🙂