Ja, tudi tole lahko gladko in brez zadržkov uvrstim v projekt Prvih korakov, saj sem imela danes prvič v življenju 20-o obletnico valete :).
Priznam, ob samem dejstvu, da je od takrat minilo že tooooliko let in sem že krepko zakorakala v svoja trideseta, ne skačem do stropa od veselja. Pa vendar so zadnja štiri leta zame najlepša leta v mojem življenju in če bi mi nekdo ponudil čudežni časovni stroj, ki bi me izstrelil dvajset let nazaj, bi mu gladko odvrnila: “Ne, hvala”.
Niso leta tista, ki nas določajo. Pot in prehojeni koraki so pomembni. Ko se naučiš, kje & kako najti svojo pot, postaja življenje samo še boljše in slajše. Če se nam zdijo pretekla leta blazno super v primerjavi s trenutki, ki jih živimo sedaj, bi se morali iskreno vprašati, zakaj je tako.
Obletnice in prelomni dogodki se mi zdijo pozitivni ravno zaradi srčnih vprašanj, v katero smer si želimo od tukaj naprej. Ali želimo v enaki smeri še naprej, ali pa se nam zdi, da hodimo v popolnoma napačno smer in smo sredi poti izgubili delček sebe? Prelomnice so čas za nove načrte, ki so popoln odlitek naših trenutnih srčnih želja. Morda smo že zdavnaj prerasli stare želje, pa se jih še vedno trmasto oklepamo?
Za zaključek naj povem samo še tole: prijetno je bilo videti ljudi, ki so bili pred leti del mojega življenja. Sedaj delam v svoji glavi mini analizo in načrte za prihodnost. Kam želim od tukaj in kje želim biti čez pet let? Kaj je zame resnično pomembno?
Slika vsega, kar je bilo preteklo leto zamegljeno, postaja bolj jasna, in kljub temu, da še ne vem, kako priti do tja, moram verjeti, da bom pravočasno prejela nadaljna navodila. Tako kot vedno do sedaj :).
Števec prvih korakov: 86/365
