Moja najnajnajljubša posoda je keramični vok. Hrana, pripravljena v njem je bolj božansko polnega okusa. Umivanje voka je otročje lahko, saj se hrana NIKOLI ne prilepi na površino. Poleg tega je kuhanje v beli posodi pravi balzam za oči. Skratka – ko enkrat kuhaš v tako popolni posodi, ni več poti nazaj :).
Keramični vok je dobil prvega bratca, ki sliši na ime Keramični pekač. Danes je doživel svoj krst – v družbi mladega krompirčka, čebule, rožmarina in lovorja. Pekač si brez dvoma zasluži oceno +5, tudi ob koncu pečenja se je krompirček “vozil” sem in tja, brez kakršnega koli prijemanja. Noro :).
Namesto olja sem dodala kokosovo maščobo. Do sedaj sem trmasto vztrajala pri olju, ker sem bila (zelo zmotno) prepričana, da ima kokosova maščoba (podobno kot kokosovo olje) okus po kokosu. Jp, nisem pričakovala tako zelo nevtralnega okusa, in da bo zaradi tega krompirček le še bolj nebeško intenzivno krompirčkast :)).
Števec prvih korakov: 54/365


Odlična ideja za darilo moji mamici 🙂
Drugače pa pri nas vse pečemo na peki papirju in samo nekaj kapljic olja, sploh krompir je super. Tale pekač je sigurno boljši od peki papirja 🙂
Jaaa, odlična ideja za darilo (če hodiš v Mercator, je cena z nalepkami zelo ugodna ;)).
Krompirček na peki papirju? Bo treba probat :P.
krompirček na peki je fajn, ker peki posrka vso maščobo ki jo daš in je super hrustljav 😀
če ga pa počasi pečeš tam nekje na 180 pa super sočen 😀
Zdaj sta mi pa res naredili lušte, naslednjič poskusim na peki papirju 🙂
Ja, na peki papirju z samo malo olja je fajn hrustljav (olje dam na krompir že preden ga dam v pekač na peki papir in ga kar v kaki posodi fajn zmešam)…ne bi verjela če ne bi probala. Ga pa ponavadi pečem na 200 stopinjah, bom mogla probat na manj…