Maneken z velikim srcem :)

Danes sem sredi pospravljanja naletela na srčka iz filca, ki sem ga izdelala za dan št. 46. Srček je sedaj na novo opremljen s petimi magnetki (eden na “glavi” in po dva za roke in noge) in pozira na hladilniku kot maneken profesionalec :).

Poza št. 1: “Vse pod kontrolo” 🙂

Poza št. 2: “Bil je tako prikupno zmeden, da sem takoj vzljubila ga …” 🙂

Poza št. 3: “100% meditacija” 🙂

Metuljčkomer: 131/365

Trenutno stanje duha: :)

V družbi metuljev in pikapolonic :)

V preteklih mesecih se je moj blogec spremenil v ustvarjalni metuljčkasti blog. Moram priznati, da mi je postalo malce dolgčas in pogrešam vse ostalo, kar prav tako obožujem. Vse, kar je lepo na takšen ali drugačen način. Detajli. Pisanje zgodbic. Knjige in filmi. Dogodivščine v kuhinji.

Sedaj, ko na novo sestavljam delčke svojega življenja, je na seznamu želja začiniti blog z vsem, kar imam rada. Vse, brez česar bi bilo moje življenje bazen brez vode.

Danes so v družbi metuljev tudi pikapolonice, obožujem ta drobna bitja :). Na prvi fotografiji pozira tudi flomaster – zgolj za predstavo dejanske velikosti škatlic. Mini, mini, prostora je ravno za uhančke. Končno so prišli na vrsto miniaturni gumbki – luštni za znoret :).

Metuljčkomer: 130/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Metuljčkomer: 128/365

Začela sem se privajati na novi ritem, intenzivno brskanje po idejah v času, ki je bil do sedaj rezerviran za službo. Ja, kup delčkov življenja bo potrebno predelati in oblikovati na novo, psihično se pripravljam na potencialne oblake in se hkrati noro veselim sončka :).

Še vedno se sredi ustvarjalnega peskovnika igram z valovito lepenko in izdelovanjem škatlic. Na zadnji fotografiji sem priložila uhančke, ob katerih se vidi, kako majhna je škatlica. Mini = cartik :).

Metuljčkomer: 128/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Metuljčkomer: 127/365

Po dolgem času lahko rečem, da sem popoloma navdušena nad metuljčki tega dne. Včeraj in danes mi je končno je uspelo nekaj, kar sem ves čas tega projekta pogrešala – narediti nek izdelek v več različicah, ne le v eni. Zaradi časovne omejitve sem se s težkim srcem odločala in izbirala, danes sem lahko naredila škatlice v VSEH barvah, ob katerih se velikost mojih zenic opazno poveča :).

Tudi fotografiranje cele družinice metuljev je  bilo veliko bolj pestro od enega samega. Po mislim da rekordni količini fotografij lahko sklepate, da se nikakor nisem mogla odločiti za ožji izbor :).

Ja, v tem trenutku je lonček ustvarjalnost poln, mmm :).

Metuljčkomer: 127/365

Trenutno stanje duha: Pisano 🙂

Nekoč, nekega dne …

Nekega dne bom …

Kaj vse nosijo v sebi te tri drobne pikice? Toliko želja, načrtov, ki jih prestavljamo vedno znova na neko točko v prihodnosti. Nekoč. Nekega dne.

Dokler se nekega dne ne zaveš bolj jasno od najbolj čistega potočka, da je ta NEKOČ neopazno priplaval do tebe. Da je čakanje na NEKOČ nesmiselno, saj je danes ta dan, ki si mu rekel NEKOČ, dan, za katerega si imel toliko velikih želja. Zaveš se, da je čas v tvojem slovarju izbrisal besedico NEKOČ. Vse, kaj imaš je ZDAJ in TUKAJ. Ne gre več za test ali vajo prihodnosti, sedanjost je tukaj in je edino, kar zares imaš.

Jp, marsikdo bo temu rekel velika neumnost. V teh težkih današnjih časih prostovoljno odkorakati iz službe v neznano je morda res norost. Danes je bil zadnji dan v službi, ki jo puščam za sabo. Služba, v kateri sem počasi tonila v blato in izgubljala najboljše dele same sebe. Občutek ob odhodu je bil tako zelo domač, verjetno zato, ker sem igrala scenarij v glavi iz vseh možnih zornih kotov že neštetokrat.

NEKOČ je pred mojimi vrati, NEKOČ z vsemi željami in sanjami, ki čakajo, da vendarle skočim v vodo in ugotovim, če bom potonila skupaj z njimi. Kam od tukaj? Vidim le nekaj naslednjih korakov, tako drobnih, da ne vidim kam pelje pot. Zagotovo pa mi bodo na tej poti delali družbo metulji, ter ustvarjanje na tisoč in en način :).

 Metuljčkomer kaže 126/365 in skupinica magnetov čaka, da nekoga osrečijo :).

Metuljčkomer: 126/365

Trenutno stanje duha: Držim pesti 🙂

Sladki bonbončki :)

Noro, ampak res noronoronoro rada izdelujem sladke “bonbončke”, takšne, ki niso za pojest, ampak so videti tako luštno, da kar spontano odpiraš usta, in so primerni za drobne pozornosti ter darilca. Ko uspem sestaviti paket različnih stvari, ki jih povezuje enak stil in je že vez med njimi očitna že na prvi pogled … še bolj mmm :).

Danes sem se lotila vesele družinice škatlic – ena je že popolnoma gotova, ostale sledijo jutri :).

Metuljčkomer: 124/365

Trenutno stanje duha: Utrujeno, a srečno 🙂

Druga tretjina poti :)

V centru današnjega dne so se srečale kar tri poti:

  • Za mano je natanko tretjina metuljčkastega projekta. Danes odpiram vrata v peti mesec.
  • Kazalec na metuljčkomeru je obrnjen proti zelo zanimivi številki 123.
  • Današnji dan je nekakšna predstopnička povsem novega obdobja, o katerem vam zaupam več v soboto :).

Želim si, da današnjemu dnevu sledi nova pot, kjer so stopinje še neznanka. Želim si, da bo kljub oblakom, ki se bodo zagotovo pojavili, na nebu veliko sonca in smeha. Izmed izdelkov, ki so nastali v preteklih štirih mesecih, bom izbrala nekaj najljubših, ki gredo z menoj naprej :). Za prvega med njimi sem danes izdelala “uradni kroj” po testnem modelu:

Metuljčkomer: 123/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Ujeti trenutki

A si predstavljate neskončno veliko trenutkov, ki nastajajo in izginjajo? Včasih na videz povsem naključno ujamem trenutek, ki bi, če ne bi natanko v tistem sekundi osredotočila svojega pogleda na točno določeno točko, odtekel skozi luknjo v času.

Danes sem pogledala skozi okno, tako mimogrede. In ujela trenutek razigranosti, življenja in ljubezni. Na zelenici pred blokom sem videla starejšo gospo, popolnoma sivih las, oblečena je bila v poletno obleko. Predvidevam, da sta bila z njo vnuka, stara okrog 12 let in na zelenici so brcali žogo in si jo podajali med seboj. In ja, gospa je bila videti kar poskočna :).

Morda bi kdo videl le sliko, ne pa zgodbe, ki se skriva za njo. Všeč mi je, ko droben trenutek sproži v meni povezave, ki so morda le v moji glavi, pa vendar se mi zdijo še kako resnične. Všeč so mi ljudje, ki živijo polno življenje, ne glede na to, kaj naj bi bilo primerno za nekoga njihovih let. Všeč mi je, ko vidim spoštovanje, ljubezen in povezanost med generacijami. Resnična pristnost v odnostih je redka in jo je čudovito opazovati in ujeti v miselni objektiv.

Še nekaj sem danes ujela v svoj objektiv – ne miselni, ampak fotografski. Včerajšnji metuljčkasti uhančki so mi bili tako zelo všeč, da sem morala danes ponoviti vajo v črni in beli kombinaciji :).

Metuljčkomer: 122/365

Trenutno stanje duha: 🙂