Podobno oblekico sem že zašila, ampak tale je prva z rdečimi bleščicami, pa še kroj sem malce izopopolnila – saj veste, nikoli ni nič tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše :). Bolero je dodatek za hladnejše poletne večere :).
Števec prvih korakov: 112/365
Ustvarjajalna energija je na nek način podobna ljubezni. So trenutki, ko so naša srca prepolna ljubezni in so trenutki, ko so naše glave prepolne idej. So trenutki, ko občutimo praznino in ne moremo dati ljubezni in so trenutki, ko ne moremo ustvarjati. Takšne ali drugačne ovire zaustavijo tok in nekaj, česar ne znam obleči v besede, se ne pretaka skozi nas.
A ko nas zajame val, se vse množi. Ljubezen raste, ko jo dajemo in začne veneti, če jo zaklepamo ter želimo zadržati zase. Iz ene same ideje nastane šopek novih in novih. Več kot vložimo, več dobimo. Všeč mi je občutek, ko ena pikica vodi do naslednje in nikoli ne vem, kakšna slika bo nastala, ko jih bom povezala v celoto.
Ob gumbkih se je pojavila nova pikica, ko sem začela razmišljati, če bi lahko vključila še kakšen šiviljski element. Za test sem naredila dve kazali z okrasnimi šivi. Na fotografijah je sicer manj vidno, ampak zaradi šivov me kazali spominjata na skaj :).
Števec prvih korakov: 111/365
Nova skupinica knjižnih kazal “Life is beautiful” z obveznimi modnimi dodatki – gumbki :).
Števec prvih korakov: 110/365
Včerajšnja kazala z gumbki so mi odprla povsem nov pogled na štampiljke. Danes sem iskala štampiljke, ki jih lahko opremim s pisanimi gumbi. Za test sem jih tokrat prišila, o ja, veliko lepše od golega lepljenja :).
Števec prvih korakov: 109/365
To, da sem “mahnjena” na gumbke, ste zagotovo že opazili :). Že pred časom sem jih na vsak način želela uporabiti na knjižnih kazalih, dodajala in obračala sem jih na vse mogoče načine, a mi ni bilo nič všeč. Danes sem ponovno poskušala različne kombinacije z manjšimi gumbki in taraaa, mi je uspelo najti dve simpatični postavitvi gumbkov :).
Števec prvih korakov: 108/365
Prvi Zentangle, ki sem ga narisala, še vedno domuje na steni moje ustvarjalne sobice. Čeprav so od mojega zadnjega Zentangla minili že dolgi meseci, pogosto mislim na črni flomaster ter mir, ki ga prinašajo črte in vijuge. Glavni razlog za pavzo je ta, da sem se želela naučiti novih vzorcev in jih zorganizirati, pa nisem našla primerne rešitve. Nekaj časa sem jih risala na majhne kartonske kvadratke, a se mi nekako ni zdelo praktično.
Danes zjutraj sem se zbudila s prižgano žarnico nad glavo in še napol v spanju sedla za računalnik. Vzorci bodo sedaj urejeni po abecedi glede na njihovo ime. Nekaj sem jih že dodala in se mimogrede naučila nekaj novega :).
Števec prvih korakov: 107/365
Morda si ob branju srce parajočih zgodb rečete, da se ne dogajajo v vašem svetu. A to je laž, s katero je enostavneje živeti. Zase vem, da moram verjeti v dobro. Moram verjeti, da je svet varen kraj in da je “zlo” nekje daleč, zelo daleč. Sicer bi me hromilo. “Ne beremo mi knjig, knjige berejo nas”. Še za kako resnične so se izkazale te besede ob branju knjige, ki je zamajala moje iluzije.
V najtemnejšem kotu je prvenec Elizabeth Barnes. Mimogrede: Elizabeth dela (oz. sedaj, ko je slavna, morda več ne :)) kot analitičarka v policijski obveščevalni službi. K branju so me pritegnile besede: “Najboljši roman 2011 po izboru Amazona”. Knjiga je brez dvoma najbolj srhljiv roman, kar sem ga prebrala do sedaj. In ne, knjiga ne spada v žanr grozljivk, a že sama misel, da se delčki te sicer izmišljene zgodbe dogajajo povsod po svetu, pretrese do kosti. Travme, posledice travm, kaj vse je zmožen človek preživeti in navsezadnje – kaj je človek zmožen storiti sočloveku. Napeto branje, ob katerem utegnete na trenutke pozabiti dihati.
Ste gledali nanizanko Prijatelji? V enem izmed delov, je Joey rekel, da hrani knjige, ki ga strašijo, v zamrzovalniku. In jaz sem ob branju moje zadnje knjige pomislila, da je to ravno prava knjiga za hrambo pod ničlo :). Sredi branja sem odložila knjigo, ker je bila preveč kruta. Rekla sem si, da je ne morem več brati, kasneje pa spoznala, da je še huje obstati sredi zgodbe in bom mirna šele, ko bom prebrala zaključek.
Čeprav je knjiga vse prej kot zabavno poletno branje, bi jo uvrstila na seznam poučnega čtiva za ženske. Nazorno prikaže stopnjevanje komaj vidnega besednega ter fizičnega nasilja v zvezi do točke neobvladljivosti. Opozorilni znaki, ob katerih marsikatera ženska samo zamahne z roko, so lahko tihi alarm, del večje zgodbe. Hkrati je knjiga prepredena z neverjetno natančnimi opisi doživljanja obsesivno kompulzivne motnje in super za vse, ki vas zanima človeška psiha.
Števec prvih korakov: 106/365
Ni v moji navadi, da naredim več izdelkov v enakem slogu. Ko jih, lahko to pomeni le nekaj – da sem našla nekaj meni resnično pisanega na kožo.
Vam takoj povem, zakaj se mi je ta kroj obleke tako zelo prikupil. Ravno pravšnji dekolte – ne maram tistih fejst globokih, ki niso primerni za vse priložnosti, takšni, ki ne pokažejo niti delčka ženskih čarov, mi tudi ne dišijo. Obleka je v prsnem delu nagubana ter ima pentljico (detajl mora biti, seveda :)). Dolžina obleke ni prekratka in ne dolga kot ponedeljek :). In tisto, kar je zelo pomembno za udobje v vročih dneh – čeprav objame linije telesa, ni oprijeta. O gumbkih pa že tako govorim preveč in bom tokrat tiho :D.
Danes sem dokončala kar dve obleki. Krstila sem roza blago, tako da obleka izpolnjuje “prvič” pogoj projekta. Črno belo pa dodajam za dobro mero – če se vam zdi znana, je to zaradi te obleke (današnja mi je bolj všeč :)).
Števec prvih korakov: 105/365
Vroče poletje se je skrilo neznano kam, a se ne pustim motiti – pridno nadaljujem s šivanjem lahkotnih poletnih oblek (v barvah, ki pospešijo srčni utrip, seveda :)).
Današnja je prva, ki sem jo opremila z gumbki. Kljub luštnim gumbom, ki nestrpno čakajo, da bodo polepšali oblačila, na koncu mnogo krat ugotovim, da popolnoma navadni pometejo s konkurenco. Še eden tistih trenutkov, ko je simpl najtaboljše (iz katere reklame je že to? :)).
Števec prvih korakov: 104/365
