O ja, bila je ljubezen na prvi pogled, eden tistih trenutkov, ko se pričneš po malem topitiii :). Ne le, da sta to najlepši embosirne mapici v moji zbirki, za razliko od klasičnih mapic sta kvadratni in idealni za čestitke kvadratnih oblik. Danes sta prileteli v moj nabiralnik in mi polepšali dan. Seveda sem morala TAKOJ preveriti, kako se obneseta v praksi :).
Števec prvih korakov: 123/365
Danes pričenjam peti mesec projekta Prvi koraki. Ne bom delala mini analize, ker sem ravno prave volje, da bom videla minuse namesto plusov in se sprašavala, kam sploh grem. Čeprav vem, da je življenje niz hribov in dolin, ne maram trenutkov, ko pozabim pomembne vrstice. Pozabim, da so naša življenja podobna naravi. Semena potrebujejo za rast prave pogoje ter ogromno časa. Zares vredni delčki življenja ne poznajo bližnjic.
Priznam, se že malce dolgočasim ob obeskih, ampak sem si obljubila, da bom krepila mišico vztrajnosti 🙂 in dokončala celotno kolekcijo obeskov, preden se lotim novih izdelkov.
Števec prvih korakov: 122/365
Danes nisem varčevala z gumbki :).
Števec prvih korakov: 121/365
Od rožic se selim k pikicam :).
Števec prvih korakov: 120/365
Spreminjam se in odkrivam, kaj mi je resnično pisano na kožo in v katero ustvarjalno smer želim iti. Vsakič, ko postane slika bolj jasna, naredim reorganizacijo materiala – pomaham vsemu, kar se ne sklada s sliko in grem na lov za tistim, kar se. Ta teden sem se bolj kot ustvarjanju posvetila inventuri ter organizaciji materiala, nekaj pa sem vendarle morala narediti za svojo dušo :).
Števec prvih korakov: 119/365
Danes sem prvič v življenju jedla lečo. Vem, za ljubiteljico zdravih sestavin je tole že skoraj greh :), saj je leča ohinsploh zdravju prijazna. V moji shrambi je bila že nekaj časa, a nisem imela nobene ideje, kaj narediti iz nje. Danes mi je zmanjkalo časa za iskanje primernega recepta in sem improvizirala kar s pomočjo recepta, natisnjenega na hrbtni strani embalaže.
Nekako takole je bil videti moj eksperiment. Popražila sem čebulo, rdečo in rumeno papriko, česen. Posebej sem skuhala rdečo lečo, predhodno namočeno, in sredi kuhanja dodala zelenjavo ter lovorjev list. Tik pred koncem kuhanja sem dodala dve žlici sojine omake ter sol. Na vsak način se otepam jušnih kock, (po mojem mnenju je resni kuharji ne uporabljajo, jaz pa se trudim postati resna :)), a sem se na koncu vdala (juha se mi je zdela medlaaa) in vrgla v lonec četrtinko kocke + malo posušene zelenjave.
Končna ocena? Juhica je bila boljša, kot sem pričakovala. Leča še bo zagotovo na mojem jedilniku :).
Števec prvih korakov: 118/365
Vojna drama Into the white je posneta po resnični zgodbi. Sporočilo? Ko izbrišemo priučene predsodke, smo vsi Ljudje. Ne glede na to, od kod prihajamo in kam smo namenjeni.
Števec prvih korakov: 117/365
Glavni razlog za ustvarjalno sušo v kuhinji je moj anti-talent za žongliranje med različnimi aktivnostmi. Ko na veliko ustvarjam v ustvarjalni sobici, v moji glavi zmanjka prostora za vse ostalo.
Po dooolgem času je prišel na vrsto novi recept, za katerega imam eno samo besedo: njam, njam, njam (ok, to so tri :)) . Na moje veliko veselje je veliko bolj zdrav od kupljenega sladoleda, polnega sladkorja, umetnih arom ter sestavin, za katere bolje da niti ne vemo, od kod prihajajo. Priprava je otročje enostavna in vam bo vzela le nekaj minutk :).
Sestavine (za 2 osebi):
Priprava:
Števec prvih korakov: 116/365
Odločila sem se, da bom skušala manj skakati od enega ustvarjalnega področja do drugega, in na na način prihraniti vsaj košček dragocenega časa. Vsi, ki ustvarjate na različnih področjih, zagotovo veste, o čem govorim.
Te dni se posvečam šivanju mehkih obeskov, danes premiera luštnega blaga z motivom pikapolonic. Priznam, s težkim srcem se lotim posebnih kosov blaga, najraje bi jih predhodno klonirala, da bi trajali večno :).
Na zadnji fotografiji sem priložila flomaster in lahko vidite, kako majhni so metulji. Šivanje zahteva skoraj kirurško natančnost – izziv za moje prstke ter potrpežljivost :).
Števec prvih korakov: 115/365
Film The artist je bil leta 2012 nagrajen z Oskarjem za najboljši film. Če vam povem, da gre za nemi film, posnet v črno-beli tehniki, boste najbrž razumeli, zakaj se mi ni zdel privlačna izbira.
Pričakovala sem vsaj malce čudaški film, ob katerem si razbijaš glavo in se sprašuješ, za kaj za vraga se sploh gre. A me je presenetil, zelo prijetno presenetil. Neverjetno, kako so današnji filmi polni besed, pa vendar lahko razumemo zgodbo, v katerih je besed le za drobno pest. Vse ostalo, kar ni povedano, enostavno začutiš.
Tudi jaz bom varčna z besedami, ker so popolnoma odveč. Lahko rečem samo: vrhunsko, toplo, simpatično, čudovita glasba. Vsekakor vredno ogleda. :).
Števec prvih korakov: 114/365
