V duši, prepolni goste tuje tekočine, ki smo jo v otroški naivnosti dovolili naliti, velikokrat zmanjka prostora za NAS. Vendar pa nekoč pridemo do točke, ko zagledamo radirko na drugem koncu svinčnika. Le od nas je odvisno, če bomo pogumno trgali boleče črke, ter začeli sestavljati svojo zgodbo, svojo resnico. Naj se še tako otepamo odgovornosti, kažemo s prstom na druge in polagamo radirko v njihove roke, ne bo tega storil nihče namesto nas.
Ste že kdaj brskali po knjigah z lebdečim vprašajem nad glavo, prepričani, da nekje vendarle mora biti zemljevid do sreče, ljubezni, miru? Koliko ljudi išče izgubljeni zaklad zunaj sebe, da bi z njim zapolnili žalostno prazno votlino sredi duše? Koliko ljudi je prepotovalo ves svet v iskanju nečesa, kar so na koncu našli v sebi? Ne, sploh ne vemo premalo, enciklopedija je prepolna in nečitljiva. Ko bi le lahko pozabili, kar so nas zmotno naučili, bi v tisti prazni votlini znova našli slap mavrice s sladkimi bisernimi bonbončki in se znova prebudili …
Trenutno stanje duha: Napol kuhano 🙂
