Priznam, premalokrat pohvalim samo sebe. Morda je to posledica mojega pojmovanja hoje po stopnicah do cilja. Stopnice v življenju so različnih oblik. Redke so stopnice, obvladljive z enim samim korakom. Še redkejše so tiste, ko lahko z enim samim korakom pustiš za seboj več kot eno. Res je, v primerjavi z morjem stopnic so naše stopinje le kapljica. Pa vendar – pohvaliti samega sebe za vsak, pa naj bo še tako majhen napredek, ni prepovedano z nobenim zakonom :). Zato dajem danes sama sebi na srce žig drobne čebelice za uspešno zaključen prvi teden kreativnega pouka :). Upam, da bodo moje besede spomnile še koga med vami na moč pohvale samega sebe, ali pa morda nekoga vam dragega.
V teh dneh se kar uspešno privajam na novo rutino. Ustvarim nekaj metuljčkastega. S tipkami na fotoaparatu skušam ujeti metuljčka. S črkami na tipkovnici skušam ujeti nek trenutek, ki ga že naslednji dan ne bo več. Zase. V spomin na prav posebno obdobje :).
Za konec pa seveda še ena stopinja – uhančki iz steklenih brušenih perlic.
METULJČKOMER: 8/365
Trenutno stanje duha: 🙂
