Avtor: Helena

Natanko pred mesecem dni sem ustvarila prvega metuljčka za 365-dnevni projekt Metulji. Nerada delam analizo na slehernem koraku prehojene poti, saj pri teh hitrih analizah naivno verjamem spremembam, ki so le muha enodnevnica. Spremembe, ki se zgodijo v kratkem časovnem intervalu, se mi zdijo vedno sumljive. Najbolj globoke in trajne so vedno tiste, ki so iz dneva v dan tako majhne, da jih skoraj ne opaziš. Dokler se nekega dne jasno ne zaveš, da je del tebe drugačen in ne bo nikoli več enak, kot je bil.

En mesec je dovolj, da se ustavim in naredim mini analizo :). Prva stvar, ki sem jo v tem času začutila še bolj, je čas. Že pred tem projektom sem se zavedala neverjetne hitrosti teka kazalcev po številčnici, odkar prilepim vsakemu dnevu svojo številko, pa se mi zdi en mesec še krajši. In leto ima le 12 mesecev! Zdaj se mi zdi vsak dan še bolj dragocen. Vsaka sekunda, vsak korak, ki se ne sklada z našim bistvom, je izgubljena za vedno. Nihče ne more biti MI namesto nas samih.

Naslednja stvar, ki sem jo v tem času čutila še bolj jasno, je magnetna sila mehke cone udobja. Vse znano in preizkušeno je obarvano v veliko bolj živahne in privlačne barve, posute s svetlečimi kamenčki. Izven te cone peljejo poti, prepleskane z dolgočasno sivo barvo. Čeprav sem začela ta projekt v spontanem navalu navdušenja in nisem razmišljala o smeri, v katero bi rada šla, sedaj vem, da bi se v tem čas rada naučila čim več novega. Raziskala te na prvi pogled dolgočasne sive poti, ki zagotovo vodijo v čudovite, še nikoli videne kraje :D. Na to leto gledam kot na celoletni ustvarjalni učni program. Verjamem, da bodo nekateri predmeti in učitelji strašansko dolgočasni, verjamem pa tudi, da bom odkrila kombinacije, meni pisane in risane na kožo :).

In še tretja skupina opažanj. Omenjam jo nazadnje, a vsekakor ni najmanj pomembna. Ne vem, če to velja za vse pisatelje, ampak sem že velikokrat prebrala, da pisatelji pišejo vsak dan ob določenem času. Sedijo za mizo nekaj ur, ne glede na napisano število vrstic. Naš um je neverjeten. Navadi se mleti in delati, če ga le dovolj streniramo in mu damo vedeti, da ne bomo odnehali. Medtem ko sem za svoje prve zapise potrebovala tone energije in potrpljenja, je sedaj vse začelo teči bolj gladko. Sedem za računalnik, brez vnaprej določene tematike in moj um začne skoraj kot na ukaz pritiskati na pedala. Podobno se mi dogaja pri ustvarjanju metuljev. Žal sem zaenkrat pri tem časovno omejena in ribarim blizu obale v nizki vodi :).

Seveda bi lahko brez podrobnega brskanja naštela še nekaj modrih ugotovitev, a bom počakala in spremljala, če poganjajo stalne korenine, ali pa so zgolj del tiste skupine muh enodnevnic :).

Danes je torej dobil svojh pet minutk slave metuljček št. 32. Sem ga uspela pretihotapiti med rožice – ja, tiste roza rožice so uhančki :). Žal so fotografije po mojem mnenju najmanj posrečene od vseh do sedaj, del mene glasno protestira proti objavi, ampak za kljukico št. 32 bodo zadostovale :).

Metuljčkomer: 32/365

Trenutno stanje duha: 1 down, 11 more to go 🙂

No, tole je pa nerodna reč. Ko pišeš prispevek s tematiko, ki je vezana na točno določen dan, potem pa ugotoviš – in to tik pred klikom na gumb “objavi” – da je šele jutri THE datum :D. Se zgodi tudi najboljšim :). Dan zapira svoja vrata, meni se počasi zapirajo polknice na očeh, zato bom danes preskočila uvod.

Za današnjega metuljčka sem izbrala dva magnetka za hladilnik. Uporabila sem barvni karton, izrezan je s šablono v Big Shot-u. V tole šablono sem se zaljubila na prvi pogled :D. Vrhnja plast kartona je premazana z nekakšnim lakom, ki daje 3-D videz. Fenomenalna stvar :). Od današnjih fotografij mi je še posebej pri srcu tretja, kjer sem z objektivom ujela odboj silhuete metulja na površini hladilnika :).

Metuljčkomer: 31/365

Trenutno stanje duha: V vsakem oblačku se skriva košček sonca 🙂

V mojem ustvarjalnem lončku se že kuha ogromno idej, kupček materiala veselo raste, žal pa mi primanjkuje časa, da bi se lotila nečesa večjega, novega in nepreizkušenega. Se pa vsak dan trudim, da naredim vsaj kakšen mini detajl drugače, kot sem ga vajena. Tudi sicer v življenju obožujem izdelke, ki so na nek način posebni in se razlikujejo od poplave ostalih.

Metuljček št. 30 so ponovno uhančki. Jaz pa držim pesti, da bom kmalu dodala v svojo zbirko nekaj  drugačnega, kar zahteva več vloženega časa in potrpljenja :).

 Metuljčkomer: 30/365

Trenutno stanje duha: Včasih je izbira naslova najtežji del prispevka 😀

Z veseljem bi vam postregla s kakšno sočno prvoaprilsko dogodivščino, a žal nimam nobene na zalogi. Ko smo pa že pri potegavščinah, moram priznati, da sem dokaj lahek plen – ampak prosim, ne uporabite tega podatka proti meni :D.

Ravno obratna zgodba se odvija takrat, ko bi bila drobna laž nadvse koristna za mojo kožo. Takrat me resnica ujame nepripravljeno in zleti iz mojih ust, še preden bi imela čas sešteti prednosti in pomanjkljivosti mojih besed.  V politiki bi bila neuporabna :D.

Vsekakor upam, da bo moja metuljčkasta ustvarjalna kariera bolj uspešna in potencialne politične :). Danes je bil idealen dan za uhančkanje, po preizkušanju različnih kombinacij sem se odločila za rdeče.

 Metuljčkomer: 29/365

Trenutno stanje duha: Se samo meni zdi, da so vikendi vedno krajši? 🙁

Občasno se postavim pred domačo poličko s knjigami za dušo. Brez posebnega razmišljanja izberem eno med njimi. Jo z zaprtimi očmi obračam med rokama v različne smeri in določim, ali bom začela listati od začetka naprej ali v obratno smer. Listam, dokler ne začutim pod svojimi prsti lista, ob katerem tih glas v meni zašepeta: “Stop”. In čisto na koncu – še vedno z zaprtimi očmi – postavim prst na mesto na listu. Odprem oči in začnem brati na tisti točki. V večini primerov preberem misel, povezano ravno z vprašanji na tisti točki mojega življenja, pa čeprav v trenutku tega na videz naključnega listanja, običajno ne razmišljam o ničemer posebej.

Danes sem se spomnila, da se že kar nekaj časa nisem sprehodila do poličke s knjigami, polnimi modrosti in življenja, in se odločila, da bom to naredila danes sredi bloganja. Na nek način je tole prenos v živo iz prizorišča dogajanja :D.

V mojih rokah je pristala knjiga Štirje dogovori od Don Miguel Ruiza. Morda je misel, ob kateri sem se ustavila, težje razumeti, če je postavljena kar sama zase in ne poznate ozadja knjige. Knjiga govori o štirih dogovorih, ki jih moramo skleniti sami s seboj. Moja izbrana misel je povezana s prvim dogovorom Bodi brezgrajen v besedah (do sebe in do drugih): “Od tega, koliko se ljubite in kako se počutite v svoji koži, sta odvisni odličnost in neoporečnost vaše besede. Kadar ste brezgrajni v besedah, se počutite dobro; takrat ste srečni in spokojni”.

Ja, izjemno težak dogovor je tole. Ne grajati drugih in predvsem ne grajati sebe. To se mi zdi zelo pomembno, ko se želimo naučiti nečesa novega in smo sprva malce okorni in nerodni. Sedaj vem, čemu je bila namenjena tale misel – mojim metuljčkom in želji po učenju novih tehnik :). Danes na sporedu metuljček št. 27 – darilna škatlica za včerajšnje uhančke :).

Metuljčkomer: 27/265

Trenutno stanje duha: V mislih že pri naslednjem 🙂

So stvari, ki se jih ne moreš dotakniti s prsti, pa vendar se lahko tako zelo dotaknejo tebe. Ena izmed njih je zame ustvarjanje. Seganje v kotičke, kjer ni bil še nihče, povezujem s svobodo. Bolj ko si dovoliš biti svoboden, dlje lahko greš.

Pri ustvarjanju sem jaz tista, ki odločam. Lahko uporabim poljubni vzorec. Določim dolžino šivov. Gumb s pikicami dodam na mesto, kamor želim. Fotoaparat obračam pod poljubnim kotom. Črke in besede sestavljam, obračam, spiralno zavijam ali jih povežem v pentljico :). Vse to vodi v povsem edinstveno kombinacijo, katere ni NIKJER na svetu. In je niti nikoli ne bo. Neverjetno :).

Všeč mi je misel, da je vsak človek ustvarjalec – svojega življenja, svoje zgodbe. To je naša največja, najbolj unikatna mojstrovina. Najlepše in najbolj pomembno delo, ki ga bomo ustvarili. Premalo se zavedamo svoje moči. Premalo se zavedamo, da čopič in barve držimo v svojih rokah. Premalo se zavedamo, da smo neponovljivi unikat. Med sedmimi milijardami ljudi ne bi našli nikogar s popolnoma enakim telesom ali popolnoma enako osebnostjo. Nekoč sem prebrala čudovito misel – “Če ne verjameš v čudeže, poglej samega sebe.” Kako zelo resnično.

Zato – če le imate možnost – štrikajte, kvačkajte, rišite, pišite, izdelujte čestitke, specite pecivo. Iz nič ustvarite nekaj, česar ni bilo. Niti ni pomembno, kako dobri ste v tem, ker delate to zase, za svojo dušo. Občutek je lep, božanski, enkraten. Živ. 🙂

Za konec pa še metuljček št. 26 – uhančki s stekleno perlico in lesenimi metulji :).

Metuljčkomer: 26/365

Trenutno stanja duha: 🙂

Priznam, tale metuljčkasti projekt je vrgel moje časovno dezorganizirano življenje precej iz tira. Za samo izdelavo metuljev zadostuje manjši del časovnega kolača. Veliko večji delež zahteva seštevek fotografije, bloga, ter brskanja za novimi idejami in materiali. Kot kaže, mi leži predalčkanje in sortiranje fizičnih stvari, pri organizaciji lastnega časa sem pa še vedno na stopnji prvošolčka :).

Metulji niso sprožili le pomanjkanja časa, moja glava je tako zelo prepolna metuljev, idej in želja, da je negativnim skrbem začelo primanjkovati prostora (over quota :)).  V metuljčkastem vzporednem svetu je resničnost tega sveta milje in milje daleč, sanje so edina realnost. Realnost, sladka kot jagode s smetano – ki sem jih ravno prej pojedla. Mmm :P. Polepša dan, preverjeno :).

In še metuljček št. 25 🙂

Metuljčkomer: 25/365

Trenutno stanje duha: Kot helijev balonček – nekje med oblaki 🙂

Misel dneva

Česar ne ujamem, odnese čas s seboj v svoji veliki torbi. Ne odnaša le minut, dogodkov, ki se niso zgodili, tudi vse neuresničene ideje gredo z njim.

Pri ustvarjanju obožujem spontanost, neponovljivost. Stare ideje velikokrat pustim, da se na njih nabira prah – za metuljčke in zapise na blogu vzamem le tiste najbolj sveže. Po moji teoriji bodo tiste NAJboljše ideje slej ko prej znova priplavale za mano in se ne bodo pustile odgnati. Kot nadležna muha :).

Metuljček dneva

Včerajšnjemu podstavku za pisala sem dodala še tri nova, prav tako prenovljena iz starih podstavkov. Vsak je drugačen, narediti dve popolnoma enaki stvari se mi zdi kot sestavljanje istega puzzla večkrat zapored – boooring :).

Metuljčkomer: 24/365

Trenutno stanje duha: 🙂

 

Misel dneva 

Pravijo, da so začetki najtežji. Ampak če tale stavek zavrtim in si ga ogledam pod različnimi koti, zagledam  slike, ki se med seboj razlikujejo. Res so prvi koraki naporni, saj se sprehajamo izven naše cone udobja. Počnemo nekaj novega ali morda nekaj starega na novi način. Premagujemo dele samega sebe.

Če pomislite na prve korake, se zagotovo spomnite začetnega navdušenja in občutka, da bo odslej RES drugače. Ta čustva pozitivnega zaupanja so gorivo za našo ladjico. A goriva slej ko prej zmanjka in če ne najdemo v sebi novih rezerv, se ustavimo. Zdaj je čas za vztrajnost, čas da pokažemo predanost in resnično pripravljenost na spremembe. Zame je nadaljevanje poti veliko težje od začetka. Prve korake lahko naredi vsak, a le peščica najbolj vztrajnih prispe na cilj.

Metuljček dneva 

Ja, še vedno sem pri urejanju ustvarjalne sobice. Tokrat so na svoj račun prišla gel pisala. Podstavek je reciklirana verzija prejšnjega podstavka, jutri pridejo na vrsto še ostala :).

Metuljčkomer: 23/365

Trenutno stanje duha: 🙂