Avtor: Helena

Saj veste, vsi “prvič” so posebni in nepozabni. V reviji Lisa je bil prispevek iz sejma v ljubljanskem Maxiju in med fotografijami je bila moja metuljčkasta stojnica ter obesek iz blaga :). Priznam, revijo sem vzela v roke neštetokrat in vsakič mi je bilo toplo pri srčku, pa tudi malce važna sem bila, hihi :).

Vem, včasih zvenim kot pokvarjena plošča, ki igra vedno znova enako melodijo. Vedno znova pišem o zamenjavi starih koščkov, ki sem jih prerasla, s svežimi koščki sestavljanke. Vedno znova delam prve korake in vedno znova se mi zdi, da sem šele na začetku poti. Cilj je vedno nekje daleč pred mano in če sem se česa naučila v preteklih letih, sem se naučila tega, da ne bomo nikoli zares tam, kjer bi radi bili. Zato moramo najprej poiskati svojo lastno pot, potem pa uživati v slehernem koraku. In vse, kar se dogaja v zadnjem času, je zame dokaz, da sem končno na pravi poti. Ni popolna, ni enostavna, je pa moja, samo moja :).

Del oblačnega vikenda sem preživela na Artovi kreativni tržnici v Europarku. Ponovno sem odšla domov z glavo prepolno vtisov, občutkov, idej in rahlo filozofsko/psihološko obarvanih razmišljanj :).

Ko menim, da dajem od sebe popolnoma vse, ugotovim, da se moram potruditi še bolj in dati še več – sicer bom potonila. Ne da bi se sploh zavedala kdaj, počasi rastem in preskakujem ovire, ki so se mi zdele v preteklosti previsoke. Sredi zmede in vprašajev odkrivam delčke same sebe, ki mi pomagajo prestavljati palico, ki jo moram preskočiti, vedno višje.

Vzponi in padci so sestavni del vsakega začetka. Tega se zavedam, pa vendar je začetek težji, kot sem pričakovala. Dejstvo, da izdelki, v katere vložiš vse, kar imaš v tistem trenutku, ne ustavljajo mimoidočih, je težko pogoltniti. To, da se tvoj okus ne sklada z okusom večine, tudi. Vendar menim, da moraš namesto kameleonskega prilagajanja povprečju poiskati popolnoma svojo pot. Nekje nekdo išče to, kar lahko daš le ti. Če vztrajno prestavljaš palico vedno višje, se bodo vrata pričela odpirati. Če se nisi pripravljen odreči prostemu času ter vsem nenujnim življenjskim stvarem – bo tudi žetev temu primerna. Ob dobrih dneh jekleno trdno verjamem tem besedam, ob slabih dneh manj ali pa sploh ne. Pa vendar se vsakič, ko se moji dvomi večajo kot kepa snega, zgodi nekaj, kar mi pomaga ponovno verjeti :). Stik z ljudmi, pohvale, tople besede ter sijoče oči ob pogledu na moje metuljčke so zame neusahljivi vir navdiha. Hvaležnost, ki jo ob tem občutim, prav tako.

Nazaj k sejmu :). Tokrat sem imela prvič na voljo samo polovičko stojnice, kar je bila dobra vaja za sejme, kjer so stojnice dražje in imaš možnosti najeti polovčko.

Da se ne bom s sejemskimi fotografijami ponavljala kot pokvarjena plošča, vam pokažem le nove pridobitve :). Prva novost je napis z logotipom in sloganom. Po dolgem razmišljanju in iskanju prave ideje, sem logotipu dodala “Unikatni metuljčkasti izdelki. “Uf, kako so odločitve težke. Vendar se tolažim z dejstvom, da niso večne, lahko jih spremenim kadarkoli, samo brez panike, prosim :).

Druga novost so mehke metuljčkaste broške. Idejo sem dobila na prvem sejmu, ko sem razmišljala, da ima veliko ljudi raje nekaj, kar lahko pokaže, ne pa skriva v torbici. Metuljčkom iz blaga, ki sem jih do sedaj pretopila v obeske za ključe, sem dodala osnove za broške. Sedaj jih lahko  pripneš na jakno ali najljubšo torbico – in se tisti dan počutiš vsaj malce bolj posebna :).

Tretja novost so metuljčkasti predpasniki – za kuharce, ki s(m)o rade lepe tudi doma za štedilnikom :). Ker je ostala razstavna lutka doma, prilagam fotografijo zloženega predpasnika, zašitega iz meni najljubšega blaga :P.

Jaz & metuljčki smo bili v soboto na našem drugem sejmu :), na mariborskem Artmarju, Special edition. Treme je bilo veliko manj kot prvič, število vprašajev v glavi pa je naraslo kot reka po obilnem deževju. Kam in kako naprej od tukaj? Katere idej (ki se kar naprej množijo) realizirati najprej? Kako sestaviti svojo lastno metuljčkasto zgodbo?

Vprašanja gor ali dol, kljub nepričakovanemu mrazu in slabi obiskanosti sejma je bilo prijetno – drugače niti ne more biti, ko si v družbi ustvarjalk, obdan s prijetno energijo :).

Še nekaj utrinkov iz sejma – metuljčki ter najljubše sejemske sosede: Catninas (imam nove luštne zelene uhančke iz njene stojnice, uiii :)), Drobcene stvari Katie in Unikatni izdelki by PŠ :).

Čeprav je v zadnjem času na blogu ustvarjalno zatišje, je v mojem domačem kreativnem prostorčku pestro & pisano. Testiram ter razvijam nove izdelke, spreminjam stare in se ločujem od vsega, kar sem prerasla. Oblika teh kazal sicer ni nova, so pa prva s pikicami :).