Kategorija: 365-dnevni projekt Metulji

Metuljčkomer: 76/365

Trenutno stanje duha: Najkrajši zapis do sedaj, peščena urica odšteva zadnje sekunde dneva, jaz sem pa nekaj zaštrikala in si zablokirala :/

Že nekaj časa sem imela v načrtu “opremiti” eno izmed sten v ustvarjalni sobici z risbami, ki so do sedaj nastale v sklopu metuljčkastega projekta – in seveda tistimi, ki še bodo. Tole bo nekakšen inspiracijski kotiček z vzorčki, eden od mnogih potencialnih polnilcev moje ustvarjalne baterije :).

Metuljčkomer: 75/365

Trenutno stanje duha: Smile and the whole world will smile with you 🙂

 

Zagotovo poznate slavne listke Post-it, ki jih lahko kot opomnik prilepite na poljubno mesto. Danes sem razmišljala o tem, kako občasno prilepim listek na tablo svojega srca – ali pa je morda obratno in ga srce name? :). Na teh listkih so nasveti in vzpodbudne besede, ki jih namenjam sama sebi in jih ni nikoli preveč.

Predstavljam vam virtualno tablo srca za lepljenje opomnikov – v spremljavi metuljev, seveda :).

Metuljčkomer: 74/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Ko razmišljam o življenju, ne morem mimo primerjav s sestavljanko. Pa naj gre za vsako posamezno življenje, zlepljeno iz tisoče koščkov, ali pa za zlivanje življenja vseh ljudi na svetu v ogromno sliko, večjo kot si sploh lahko predstavljamo.

Pred leti sem imela nekakšno puzzle-obsesijo in sem sestavljala koščke kot po tekočem traku. Mislim, da sem jih sestavila 13, največji ima 3000 kosov. Začetni del misije Puzzle je bil vedno iskanje delčkov z odrezanim robom, iz katerih sem sestavila okvir. Običajno je bil del slike lažje sestavljiv od ostalih in je izstopal iz slike. Kot npr. sonce. Nič lažjega, le vse rumene delčke je bilo potrebno poiskati.

In točno na tej točki se trenutno nahajam. Sestavila sem sonce, otročje lažji del slike, in začetni bonus je porabljen. Sedim pred sliko, skozi moje dlani potujejo ogromno delčkov sestavljanje in vse se zdi tako blazno zakomplicirano.

Velik del ustvarjenih metuljev se mi zdi “been there, done that”, le nekaj takšnih, ki se mi zdijo vredni ponovitve in nadaljnjih izboljšav. V glavi je ogromno novih idej, za katere še nimam potrebnega materiala in znanja. Sem na mostu, na enem bregu vidim oguljenost in dolgočasje, na bregu v smeri mojega pogleda pa je nekaj neznanega in oddaljenega, nekaj, kar se zdi preveč zahtevno.

Morda je čas, da sedem na most in z nogami rišem kroge po zraku nad vodo. Čas za spuščanje ladjic in metanje kamenčkov v vodo :). Ali pa čas za igranje z miško v programu Corel Draw :). Slika metulja je iz arhiva razstave metuljev, mmm, komaj čakam na naslednje leto. Ne vem kdo je avtor misli, je pa v moji zakladnici lepih misli že kar nekaj časa.

Metuljčkomer: 73/365

Trenutno stanje duha: Grrr, računalnik me danes nima najbolj rad 🙁

Teorija kombiniranja barv in učinka različnih barvnih kombinacij je zame skoraj popolna neznankain upam, da bom sčasoma nadgradila tudi to področje. Zaenkrat skušam poiskati unijo barv, ob kateri čutim harmonijo – včasih bolj nežno, včasih razigrano.

V zadnjem času je zeleno-roza barvna kombinacija ena mojih najljubših. Danes sem (mislim da celo prvič v življenju) zašila peresnico. V njej bo začasni dom mojih najljubših pisal, ko bodo potovala z mano, morda le nekaj kilometrov, morda tisoče :).

Mimogrede – tale peresnica me je spomnila na zgodbico o svinčniku, ki sem jo napisala pred več kot dvema letoma. Spomnila me je tudi na to, kako zelo pogrešam pisanje pravljic za velike otroke :).

Trenutno stanje duha: Jaaa, uspelo mi bo do polnoči 🙂

 

Na seznamu mojih želja je že kar nekaj časa Corel Draw, računalniški program za risanje in oblikovanje. Obožujem barve in vzorčke in če bi jih znala popolnoma sama izdelati v računalniški obliki, bi bilo fantastično :).

Kakšno leto nazaj sem začela z raziskovanjem osnov.  Zaradi obilice drugih obveznosti je žal ostalo le pri tem. Seveda sem do sedaj že večino naučenega pozabila. Danes sem imela ponovno spoznavno srečanje, za začetek mi je stric Google pomagal poiskati slikici metuljev metuljev, ki sem jih v programčku uredila po svoje. Dodana misel pa je ravno pravšnja za tale dan :).

Metuljčkomer: 71/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Današnji izlet preko državne meje je v meni zbudil spomine na čase, ko je bil nakupovalni izlet v Avstrijo posebna avantura. Kinder jajček, čokolada Milka, margarina Rama, Jolly barvice, pa mislim da je bil na seznamu še riž v vedru in koncentrirani sok za mešanje z vodo – to so bili glavni aduti, ki med nakupom niso smeli manjkati.

Nikoli ne bom pozabila svojih prvih Jolly barvic, bilo jih je kar 24, lepo zloženih v kovinski škatli. To je bil v tistih časih zame največji zaklad. In nikoli ne bom pozabila, kako sem novo zlato (ali je bila morda srebrna?) barvico posodila sošolki za barvanje njene pustne krone za princesko. Njenega imena se sploh ne spomnim več, se pa kristalno jasno spomnim, da jo je odnesla domov in na mojo veliko grozo prinesla naslednji dan nazaj – polovico krajšo.

Verjetno bi v današnjih časih težko našli otroka, ki bi ga razžalostila ena sama barvica. Ko takole gledam nazaj, sem vesela, da sem živela v času, ko ogromno stvari ni bilo samo po sebi umevnih. Ko se nismo utapljali v morju igrač, ampak smo si znali drobne stvari popestriti z domišljijo. Ko ni bilo tako ogromnih razlik med vrstniki in ko na igrišču ni bilo pomembno, kaj in koliko ima kdo doma.

Zame je Avstrija vedno predstavljala sosedovo bolj zeleno travo. Kjer je ponudba boljša in je možno kupiti bolj posebne stvari. V času, ko še pri nas ni bilo velikih nakupovalnih središč, je bilo sanjsko obiskati založene police z oblačili. Ko sem začela živeti zase, je bil obvezen obisk Ikee.

Tako sva se danes z mojim dragim in visokimi pričakovanji odpravila na obisk k sosedom. In razočarana ugotovila, da trava tam ni več tako zelena. Da ponudba v primerjavi z našo slovensko ponudbo ni več tako raznolika in da večina izdelkov ne ustreza najinemu okusu. Barve, oblike in vzorci enostavno niso bili to, kar bi želela.

Morda sem samo postala čudno izbirčna in je nekdanji raj v resnici še vedno raj. Pa saj nisva iskala nič pretirano zahtevnega, ampak skoraj nisem mogla verjeti, da v vsej poplavi ponudbe nisva našla niti ene same navadne bele garderobne omare, ki bi po dimenzijah vsaj približno ustrezala najinim zahtevam. Bila sem v polni pripravljenosti, da opustošim stojalo s servetkami, pa sem našla samo ene, ki so mi bile všeč.

Imam pa dodatne škatlice za sortiranje ustvarjalnega materiala, te so resnično bomba in tako dobrih še nisem videla pri nas, tokrat bodo na vrsti gumbki, jupiii :). In nove super-duper klešče za oblikovanje nakita, za katere sem žal šele doma ugotovila, da so primerne samo za tanjše žice, kot jih uporabljam :(.

Zapis zaključujem z mislijo, da moramo skrbeti za našo zelenico in se nam sosedova trava ne bo zdela več tako zelena. Seveda dodajam še domačo nalogo za dan št. 70 – uhančki z lesenimi metulji in steklenimi perlicami :).

Metuljčkomer: 70/365

Trenutno stanje duha: Kot bi me povozil majhen vlakec – kdor trdi, da vse ženske obožujemo sprehode po trgovinah, se pošteno moti 🙂

Včasih je dobro, da se ne držimo z obema rokama načrtov in pustimo, da se odpeljejo mimo nas – pa čeprav zaradi tega ostane čas le za čisto enostaven projekt uhančkov :). Morda pa spontanost odpre nova vrata, ki na vnaprej začrtani potki nimajo ključa :).

Trenutno stanje duha: 🙂