Drobna kapljica

Premalokrat se zavedam dejstva, da imam ogromno. Namesto tega seštevam vse težke kovčke in neizpolnjene želje. Imam topel dom, vse nujne stvari za življenje in najbolj čudovitega fanta v vesolju, ki me podpira na nepregledno število načinov.

Medtem ko mnogi skrivajo bedo svojega življenja za zaprtimi vrati, je ogromno primerov, ki jih ni potrebno iskati s svetilko. Najbolj se me dotaknejo zgodbe nemočnih, ujetih v situacijah, iz katerega ne morejo pobegniti. Priznam, da ob teh zgodbah pomislim, kako je vse skupaj žalostno, ampak jaz ne morem ničesar narediti, da bi bilo bolje. Pozabljam, da je tudi majhen korak boljši od sedenja v udobnem fotelju. Pozabljam, da je mogoče kozarec napolniti do roba z drobnimi kapljicami, le zadostno število jih mora biti.

Velikokrat gledam na reševanje tovrstnih problemov skozi denar. Tukaj žal ne morem narediti veliko, pa vendar pozabljam, da je oblik pomoči veliko. Ko sem na FB strani Animal Angels zasledila dražbo izdelkov, s pomočjo katere zbirajo  denar za brezdomne živali, sem se spomnila na moje metuljčke. Danes sem izbrala tri iz mojega metuljčkastega projekta in želim si, da bodo dovolj vsaj za kakšno kapljico v kozarcu. Če bodo razveselili novo lastnico, pa še toliko bolje :).

Žal slikice metuljčkov v tem trenutku še niso naložene, zato pripenjam samo nekaj slikic iz FB albuma, namenjenega dražbi. Izdelke še vedno sprejemajo, dražba pa traja do konca meseca.

Metuljčkomer: 81/365

Trenutno stanje duha: Še slabo uro časa imate za obisk strica Googla, mojstra prestrih in izvirnih dodatkov – če vtipkate Google, lahko s kliki miške zaigrate na sintisajzer, po mili volji obračate gumbe in spreminjate nastavitve zvokov – zraven je celo snemalnik in se lahko posnamete :). P.S. Vse to v čast 78. rojstnemu dnevu Roberta Mooga, pionirja elektronske glasbe in izumitelja slavnega sintisajzerja :).

Delček mene v risbi :)

Obožujem dneve, podobne vznožju slapa, ko me obdaja nešteto drobnih kapljic, polnih besed in ustvarjalne energije. Žal jih ne morem zajeti več kot za dlan in jih shraniti za dneve, podobne preteklim, za dneve, ko se počutim kot izžeta pomaranča. Saj veste tista pomaranča, ki kljub stistkanju enostavno noče več sodelovati pri prizvodnji sladkih kapljic.

Za vse dobre stvari v življenju je potrebno najprej narediti prostor. Kljub nenehnemu odnašanju krame imam vedno znova občutek, da se moje življenje spreminja v neurejeno staro ropotarnico. Nenehno odnašanje drobnih stvari daje tako varljivo dober občutek. Ampak ločiti se od tistega, kar zavzema največji delež in nas najbolj vleče na dno, je pa tako prekleto težko. Iz svojega besednega zaklada moram nujno črtati besedico “nemogoče”, saj NUJNO potrebujem večji prostor :).

Današnji metuljček je nastal iz na prvi pogled naključno izbranih črt in vzorčkov. Ko sem ob koncu pogledala risbo, sem presenečena ugotovila, da v njej vidim del sebe. Podobno kot včasih v sanjah preko simbolike razkrivam dogajanje v podzavesti. Nepričakovan in zanimiv rezultat :).

Metuljčkomer: 80/365

Trenutno stanje duha: Samo še napol budno … Zzzzz …

 

Svinčnik VS. računalnik :)

S svinčnikom v roki je marsikaj bolj enostavno. Konico vodiš po po želeni poti, edina meja je rob papirja – pa še ta meja izgine, če te ne moti počečkana miza. Za risanje  ne potrebuješ računalniških ukazov in izbire pravilne kombinacije tipk. Pa vendar je risanje vzorčkov s pomočjo računalnika bolj precizno in nekaterih črt ni potrebno risati vedno znova. Enostavno kopiraš in prilepiš, slavna brata Copy in Paste sta zagotovo rešila že marsikoga pred živčnim zlomom :).

Pri korak za današnji mini Corel Draw & PhotoPaint projekt je bilo prvo vzorčkasto ozadje v moji extra kratki grafični karieri :), sestavljeno iz priljubljenih krogov. Uf, kaj bi dala za to, da bi lahko tega in še kup ostalih norih vzorčkov natisnila na blago za torbice&oblačila, na blokce, šalčke – skratka na vse, kar bi mi prišlo pod roke :D.

Drug korak je bil spremeniti ozadje v črkam primerno različico. Končne barva ozadja je izven lestvice mojih priljubljenih barv, pa vednar bo dovolj dobro za začetek :).

Metuljčkomer: 79/365

Trenutno stanje duha: 🙂

 

 

Metuljčkomer: 77/365 :)

Ob risanju črt in vzorčkov plavam v prav posebnem bazenčku, polnem prijetno tople vode. Po moje se moj srčni ritem takrat spusti veliko pod povprečno število udarcev, tako mirna postane notranjost. Pa vendar kljub negibni površini na trenutke začutim tako glasno razbijanje srca, kot če bi pretekla nekaj krogov v gozdu :).

Nikoli nisem risala ničesar, šele pred kratkim sem odkrila flomaster in vzorčke. Moj razumski del označuje risanje kot nekoristno slepo ulico, ker v sami risbi ne vidim uporabne vrednosti, niti je ne morem vključiti v kakšen drug izdelek. Pa vendar – je zabavno in morda najdem način, kako uporabiti vsaj delček tega tudi na možgančkom zadovoljivo koristen način :).

Metuljčkomer: 77/365

Trenutno stanje duha: Novo kolo, wiiii 🙂 Tokrat z bolj tatovom neprijazno ključavnico 🙂

Polnilec za ustvarjalno baterijo :)

Že nekaj časa sem imela v načrtu “opremiti” eno izmed sten v ustvarjalni sobici z risbami, ki so do sedaj nastale v sklopu metuljčkastega projekta – in seveda tistimi, ki še bodo. Tole bo nekakšen inspiracijski kotiček z vzorčki, eden od mnogih potencialnih polnilcev moje ustvarjalne baterije :).

Metuljčkomer: 75/365

Trenutno stanje duha: Smile and the whole world will smile with you 🙂

 

Butterfly notes *1*

Zagotovo poznate slavne listke Post-it, ki jih lahko kot opomnik prilepite na poljubno mesto. Danes sem razmišljala o tem, kako občasno prilepim listek na tablo svojega srca – ali pa je morda obratno in ga srce name? :). Na teh listkih so nasveti in vzpodbudne besede, ki jih namenjam sama sebi in jih ni nikoli preveč.

Predstavljam vam virtualno tablo srca za lepljenje opomnikov – v spremljavi metuljev, seveda :).

Metuljčkomer: 74/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Life is like a puzzle :)

Ko razmišljam o življenju, ne morem mimo primerjav s sestavljanko. Pa naj gre za vsako posamezno življenje, zlepljeno iz tisoče koščkov, ali pa za zlivanje življenja vseh ljudi na svetu v ogromno sliko, večjo kot si sploh lahko predstavljamo.

Pred leti sem imela nekakšno puzzle-obsesijo in sem sestavljala koščke kot po tekočem traku. Mislim, da sem jih sestavila 13, največji ima 3000 kosov. Začetni del misije Puzzle je bil vedno iskanje delčkov z odrezanim robom, iz katerih sem sestavila okvir. Običajno je bil del slike lažje sestavljiv od ostalih in je izstopal iz slike. Kot npr. sonce. Nič lažjega, le vse rumene delčke je bilo potrebno poiskati.

In točno na tej točki se trenutno nahajam. Sestavila sem sonce, otročje lažji del slike, in začetni bonus je porabljen. Sedim pred sliko, skozi moje dlani potujejo ogromno delčkov sestavljanje in vse se zdi tako blazno zakomplicirano.

Velik del ustvarjenih metuljev se mi zdi “been there, done that”, le nekaj takšnih, ki se mi zdijo vredni ponovitve in nadaljnjih izboljšav. V glavi je ogromno novih idej, za katere še nimam potrebnega materiala in znanja. Sem na mostu, na enem bregu vidim oguljenost in dolgočasje, na bregu v smeri mojega pogleda pa je nekaj neznanega in oddaljenega, nekaj, kar se zdi preveč zahtevno.

Morda je čas, da sedem na most in z nogami rišem kroge po zraku nad vodo. Čas za spuščanje ladjic in metanje kamenčkov v vodo :). Ali pa čas za igranje z miško v programu Corel Draw :). Slika metulja je iz arhiva razstave metuljev, mmm, komaj čakam na naslednje leto. Ne vem kdo je avtor misli, je pa v moji zakladnici lepih misli že kar nekaj časa.

Metuljčkomer: 73/365

Trenutno stanje duha: Grrr, računalnik me danes nima najbolj rad 🙁

Metuljčkomer: 72/365

Teorija kombiniranja barv in učinka različnih barvnih kombinacij je zame skoraj popolna neznankain upam, da bom sčasoma nadgradila tudi to področje. Zaenkrat skušam poiskati unijo barv, ob kateri čutim harmonijo – včasih bolj nežno, včasih razigrano.

V zadnjem času je zeleno-roza barvna kombinacija ena mojih najljubših. Danes sem (mislim da celo prvič v življenju) zašila peresnico. V njej bo začasni dom mojih najljubših pisal, ko bodo potovala z mano, morda le nekaj kilometrov, morda tisoče :).

Mimogrede – tale peresnica me je spomnila na zgodbico o svinčniku, ki sem jo napisala pred več kot dvema letoma. Spomnila me je tudi na to, kako zelo pogrešam pisanje pravljic za velike otroke :).

Trenutno stanje duha: Jaaa, uspelo mi bo do polnoči 🙂