Metuljčkomer: 71/365 :)

Na seznamu mojih želja je že kar nekaj časa Corel Draw, računalniški program za risanje in oblikovanje. Obožujem barve in vzorčke in če bi jih znala popolnoma sama izdelati v računalniški obliki, bi bilo fantastično :).

Kakšno leto nazaj sem začela z raziskovanjem osnov.  Zaradi obilice drugih obveznosti je žal ostalo le pri tem. Seveda sem do sedaj že večino naučenega pozabila. Danes sem imela ponovno spoznavno srečanje, za začetek mi je stric Google pomagal poiskati slikici metuljev metuljev, ki sem jih v programčku uredila po svoje. Dodana misel pa je ravno pravšnja za tale dan :).

Metuljčkomer: 71/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Ko sosedova trava ni bolj zelena

Današnji izlet preko državne meje je v meni zbudil spomine na čase, ko je bil nakupovalni izlet v Avstrijo posebna avantura. Kinder jajček, čokolada Milka, margarina Rama, Jolly barvice, pa mislim da je bil na seznamu še riž v vedru in koncentrirani sok za mešanje z vodo – to so bili glavni aduti, ki med nakupom niso smeli manjkati.

Nikoli ne bom pozabila svojih prvih Jolly barvic, bilo jih je kar 24, lepo zloženih v kovinski škatli. To je bil v tistih časih zame največji zaklad. In nikoli ne bom pozabila, kako sem novo zlato (ali je bila morda srebrna?) barvico posodila sošolki za barvanje njene pustne krone za princesko. Njenega imena se sploh ne spomnim več, se pa kristalno jasno spomnim, da jo je odnesla domov in na mojo veliko grozo prinesla naslednji dan nazaj – polovico krajšo.

Verjetno bi v današnjih časih težko našli otroka, ki bi ga razžalostila ena sama barvica. Ko takole gledam nazaj, sem vesela, da sem živela v času, ko ogromno stvari ni bilo samo po sebi umevnih. Ko se nismo utapljali v morju igrač, ampak smo si znali drobne stvari popestriti z domišljijo. Ko ni bilo tako ogromnih razlik med vrstniki in ko na igrišču ni bilo pomembno, kaj in koliko ima kdo doma.

Zame je Avstrija vedno predstavljala sosedovo bolj zeleno travo. Kjer je ponudba boljša in je možno kupiti bolj posebne stvari. V času, ko še pri nas ni bilo velikih nakupovalnih središč, je bilo sanjsko obiskati založene police z oblačili. Ko sem začela živeti zase, je bil obvezen obisk Ikee.

Tako sva se danes z mojim dragim in visokimi pričakovanji odpravila na obisk k sosedom. In razočarana ugotovila, da trava tam ni več tako zelena. Da ponudba v primerjavi z našo slovensko ponudbo ni več tako raznolika in da večina izdelkov ne ustreza najinemu okusu. Barve, oblike in vzorci enostavno niso bili to, kar bi želela.

Morda sem samo postala čudno izbirčna in je nekdanji raj v resnici še vedno raj. Pa saj nisva iskala nič pretirano zahtevnega, ampak skoraj nisem mogla verjeti, da v vsej poplavi ponudbe nisva našla niti ene same navadne bele garderobne omare, ki bi po dimenzijah vsaj približno ustrezala najinim zahtevam. Bila sem v polni pripravljenosti, da opustošim stojalo s servetkami, pa sem našla samo ene, ki so mi bile všeč.

Imam pa dodatne škatlice za sortiranje ustvarjalnega materiala, te so resnično bomba in tako dobrih še nisem videla pri nas, tokrat bodo na vrsti gumbki, jupiii :). In nove super-duper klešče za oblikovanje nakita, za katere sem žal šele doma ugotovila, da so primerne samo za tanjše žice, kot jih uporabljam :(.

Zapis zaključujem z mislijo, da moramo skrbeti za našo zelenico in se nam sosedova trava ne bo zdela več tako zelena. Seveda dodajam še domačo nalogo za dan št. 70 – uhančki z lesenimi metulji in steklenimi perlicami :).

Metuljčkomer: 70/365

Trenutno stanje duha: Kot bi me povozil majhen vlakec – kdor trdi, da vse ženske obožujemo sprehode po trgovinah, se pošteno moti 🙂

Metuljčkomer: 69/365

Čeprav sem si rekla, da bom v tem letu skušala narediti čim več različnih metuljčkastih stvari, preizkusiti čim več tehnik in materialov, si želim nekatere že narejene izdelke narediti znova. Seveda še malce bolje, morda le v drugi barvi, obliki in drugačnimi detajli. In sem vesela, da me končno v nekatere smeri vleče bolj, kot v druge. Časa za vse ni dovolj in bolje je narediti drobno pest odličnih izdelkov, kot pa košaro polovičnih.

Danes nadaljujemo tole zgodbico, s plastiko drugačne barve. Pred obdelavo je bila plastika prosojna, po obdelavi pa skoraj popolnoma prozorna in tako je vzorec na uhančkih viden iz obeh strani :).

Trenutno stanje duha: Vikend in iskanje nove omare pred vrati 🙂

 

Metuljčkomer 67/365

Za metulje sem uporabila skrčljivo plastiko, jo opremila z vzorčki in premazala z lakom, ki da zelo lep 3-D videz (a se je žal v preteklosti izkazal za premalo obstojnega, tako da moram nujno poiskati nekaj boljšega).

Na levi strani prve fotografije lahko vidite BEFORE metuljčka, na desni strani fotografije je že skrčena AFTER različica. Manjši je veliko bolj kjut :). Tehnika izdelave še definitivno potrebuje nekaj popravkov in nadgradnje, imam že nekaj idej za izboljšave :).

Metuljčkomer: 67/365

Trenutno stanje duha: Zakopala bojno sekiro s kolesom 🙂

 

 

Znaki, signali in kažipoti

V preteklih dneh čutim padanje v globino, ko se sprašujem, kaj za vraga sploh počenjam in ali morda pot, na katero pripenjam odtise stopinj, ne vodi v slepo ulico. Ujeta v mrežo teh misli sem se zbudila s prepolno glavo čudnih misli in prišla v službo slabe volje, kot že dolgo ne.

Kot že tolikokrat, ko začnem dvomiti v korake, sem razmišljala o tem, da si želim nek znak, da sem na pravi poti. Nek signal, kažipot. Le nekaj minut za tem sem odprla svoj virtualni poštni nabiralnik in v njem našla sporočilo, ob katerem sem dobila cmok v grlu. Pa ne le zaradi besed, ampak zato, ker je našlo pot do mene ravno v trenutku, ko so moja krila postala pretežka za lahkoten let. In ne, to se ni zgodilo prvič. Vsakič, ko imam dvome, se zgodi nekaj, kar mi da energijo za vsaj nekaj nadaljnih korakov.

Ob vsem tem razmišljam o življenju, kako plete svoje niti. Navidez povsem naključno, brez logičnega vzorca. Pa vendar je na koncu povezav preveč, da bi lahko verjela v naključja. Noben košček sestavljanke ni na mizi kar tako, brez razloga. Moč nevidnih sil je ogromna in nas vedno potiska proti točno določeni točki, kjer moramo biti zaradi takšnih ali drugačnih razlogov.

Ker vem, da bom še večkrat prebrala tole sporočilo, ga bom shranila prav na posebno mesto v ta zapis – za nekaj nadaljnih korakov bo zadostovalo, potem čakam na nov znak ali kažipot :).

“Helena HVALA za vaš blog … ga prebiram že od včeraj zvečer … no vmes sem pa le malo zatisnila oči 😉 … se tako najdem v vaših besedah, da mi je kar nerodno … tako razumem to željo po ustvarjanju, nemir, ki ga ideja vnese vate, dokler stvari ne spelješ … otroško radost ob pogledu na uspel izdelek  … srečo …  pa vsa tista radovednost, igrivost, ki te kar pelje … pa še ves tok zavesti, ki sledi …

Hvala … sem ravno v obdobju, ko se moram odločiti kaj sama sabo. Kako … se začeti poslušati in čeprav mi je globoko v sebi jasno za kaj gre, kaj hočem, kaj si želim, kaj mi pripada … pretvoriti to še v realnost in stati za tem :).

HVALA, kar se da prijeten dan … sicer pa je danes že torek in torej je nedelja veliko bližje kot včeraj ;).”

Seveda da ne pozabim – metuljček št. 66, verižica k včerajšnjih uhančkom :).

Metuljčkomer: 66/365

Trenutno stanje duha: 🙂

Metuljčkomer 64/365 :)

Nedelja prinese dodatne proste urice in je idealna za preizkušanje novosti. Že nekaj dni sem imela v glavi sliko ovitka iz blaga za blokec, ki nosi metuljčkasto številko št. 59.

Po zeeelo dolgem času sem šivala skaj in ob delu razmišljala, da že prav pogrešam izedelovanje torbic. Ovitku sem dodala zanko za pisalo. V mislih sem imela zapiranje na gumb, ampak sem po šivanju aplikacije ugotovila, da je zasedla prostor, namenjem gumbu. Plan B: trakci :).

Kljub merjenju iz vseh možnih kotov, je bil na koncu ovitek malce prekratek. Tudi nekaj ostalih detajlov ni izpadlo tako, kot sem želela. Običajno je pač tako, da je prva verzija samo grob približek popolnega izdelka in je potrebno še kar nekaj piljenja za boljši rezultat :).

Trenutno stanje duha: Pizza & movie night 😛 🙂

Swarovski

S Swarovski steklenimi perlicami se razvajam le tu in tam, običajno uporabim cenejše različice brušenih perl. Swarovski kristali veljajo za najbolj kvalitetno rezane in brušene strojno izdelane kristale na svetu. Pri izdelavi stekla uporabljajo posebno sestavino, ki daje neverjeten sijaj in je posnemovalci (baje) ne morejo kopirati.

Vsak Swarovski kristal je popoln, steklo je brez napak in mehurčkov. Vrhovi posameznih rezanih ploskev se srečujejo v eni sami točki (kot prikazuje slika spodaj). Če kupite npr. perlice, morajo biti vse med seboj popolnoma enake. Na internetu je na tone ponaredkov in dobro je biti previden, saj ni vse Swarovski, kar se sveti :).

Kako se je začela Swarovski zgodba? Daniel Swarovski (1862 – 1956), rojen kot Daniel Schwartz, je bil sin steklarja, lastnika manjše tovarne stekla. Daniel je leta 1892 patentiral električni stroj za rezanje, s katerim se je začela proizvodnja kristalnega stekla. Tovarna Swarovski je bila ustanovljena leta 1895, sprva pod drugačnim imenom. Lokacija tovarne je na tirolskem v sosednji Avstriji, v kraju Wattens, kjer lahko izkorišča lokalno hidroenergijo za proizvodni proces, ki zahteva veliko energije.

Danes sem za uhančke sem uporabila navadne brušene perlice, za vsak dan so dovolj popolne :). Okrasna darilna vrečka je najbolj mini različica, kar sem jih kadarkoli zašila. Se mi zdi prav luštna :). Uporabljen material je organza, izredno fina in tanka tkanina, tradicionalno izdelana iz svile. Današnje cenejše različice so izdelane iz umetnih materialov, npr. poliestra in najlona.

Metuljčkomer: 63/365 🙂

Trenutno stanje duha: 🙂

 

Kljukica za drugi mesec :)

Prvi kljukici dodajam še eno in čas je za mini mesečno analizo :).

Ne bom pisala o velikih kosih slike, ki so v tem mesecu postali kristalno jasni, ker je realnost polžje počasna. Ampak če primerjam sliko z mojo teorijo, da običajno velike spremembe stojijo na majavih nogah in so mikro spremembe bolj trpežni temelji, je vse točno tako, kot mora biti :).

V primerjavi s prvim mesecem je bil tale veliko bolj miren, manj hitenja, manj obremenjevanja s končnimi izdelki. Prav veliko novih stvari se nisem naučila na ustvarjalnem področju, pa vendar veliko več, kot sem se povprečno naučila v roku enega meseca, preden sem se lotila tega metuljčkastega projekta.

Opazujem, kako se ena pikica poveže z drugo, kako ena ideja vodi do druge in občutek je mmm. Še vedno mislim, da je ena izmed glavnih lekcij, ki se jih lahko naučim pri povezovanju pikic ta, da je včasih bolje nekaj opraviti nepopolno, kot pa sploh ne. To je edini način za učenje, rast in razvoj, saj je vsak začetek vsaj malce neroden in nepopoln :).

Metuljček št. 62. je verižica, mlajša sestrica včerajšnjih uhančkov :).

Metuljčkomer: 62/365

Trenutno stanje duha: Vikend pred vrati 🙂