Helena – Stran 21 – ElenaHelena

Modrost gospodične Grenivke :)

To, kar verjamemo, je za nas resnično, dokler ne spoznamo, da smo se naučili napačnih vrstic. Kolikokrat podvomite v sliko samega sebe in sliko sveta, ki vas obkroža?

Današnji dogodek me je spomnil na to, da moram večkrat podvomiti, večkrat pozabiti in se naučiti na novo. Spreminjam se, slika življenja dobiva nove barve in mnogo prepričanj, ki so bile zame edina resnica, razpada na tisoče koščkov. Iz koščkov raste nova resničnost.

Čeprav sem na splošno ljubiteljica sadja, je bila grenivka od nekdaj na moji črni listi. Glavni krivec je Schweppes grapefruit, ki sem pa poskusila pred davnimi davnimi leti, pa mi ni bil niti malo všeč. Od takrat sem živela v prepričanju, da je pijača tako bljak zaradi dodatka grenivke. V sadni košarici so bile zato vedno le pomaranče, limone in občasno pomelo, nikoli grenivke.

Danes sem prvič v življenju pojedla grenivko, sicer bolj sladko rdečo sorto in moram priznati, da sem ji do sedaj delala veliko krivico. Bila je sočna in okusna, njam njam :). Zagotovo bo še velikokrat na mojem jedilniku.

Modrost gospodične Grenivke gre torej nekako takole: Ne verjemite vsega, kar ste se nekje&nekoč naučili. Prepričanja postavite kdaj pa kdaj na tehtnico, zavrzite zastarela ter jih zamenjajte s svežimi :).

Števec prvih korakov: 34/365

Test nove štampiljke :)

Vsaka “čistokrvna” ustvarjalka ve, o čem govorim, ko rečem: “Ustvarjalnega materiala ne more biti nikoli preveč.” Ve, zakaj so nove ustvarjalne igračke boljše od novih čevljev ali nove torbice. In pozna občutek, ko prvič uporabiš nekaj novega in je rezultat še bolj čudovit od pričakovanega :).

Ja, vem, štampiljk z motivi metuljev imam že precej, ampak … :). Znotraj metulja so notne črte in note, tole je pa nekaj čisto po mojem okusu, uiii :).

Števec prvih korakov: 33/365

Pirini špageti z zelenjavo

Obožujem testenine z zelenjavo – uporabim karkoli imam v tistem trenutku na razpolago. Rada spreminjam način rezanja zelenjave (kocke, kolobarji, …), kar daje omakam vedno svež videz :). Danes sem prvič dodala pinjole (me je njihov okus navdušil, ko sem jih dodala polnjenim bučkam).

Za zelenjavne omake raje uporabim široke rezance, ampak tokrat sem skuhala špagete, ker je bila v trgovini polička z mojimi priljubljenimi rezanci prazna.

Sestavine in priprava današnje različice:

Na olivnem olju popražimo zelenjavo (por, korenček, paprika, bučke, koruza) in pinjole. Lahko dodamo cvetačo, brokoli ali karkoli se nam “valja” po hladilniku. Solimo, popramo, tik pred koncem kuhanja dodamo kislo smetano.
Skuhamo testenine in dodamo omako.

Števec prvih korakov: 32/365 (danes je slavnostna otvoritev drugega meseca, jupiii :))

Šoping list :)

V kaosu in neredu se ne znajdem najbolje. Organizacija je nujna sestavina mojega življenja, sicer tekam naokrog kot kura brez glave :). Žal predalčkanje velikokrat zahteva več časa, kot ga imam na voljo, ali pa morda le ne najdem prave ideje, kako narediti nekaj čimbolj uporabno.

Trenutno imam na zalogi nekaj idej za organizacijo kuhinje – prvi sem danes pripela kljukico. Ko grem v trgovino, se mi velikokrat zgodi, da ne kupim vsega, kar potrebujem. In to kljub temu, da si doma sproti zapisujem, ko česa zmanjka. Ugotovila sem, da je glavna težava v tem, da je seznam napisan brez pravega vrstnega reda. Ko hodim po trgovini (iz ptičje perspektive spominja moja hoja na cik-cak linije :)), zagotovo spregledam kakšno stvar iz seznama. Ali pa nečesa ne kupim, ker sem pozabila zabeležiti. Rezultat tega je, da moram ponovno v trgovino in tako izgubljam dragoceni čas.

Naredila sem Nakupovalni seznam sestavin in stvari, ki jih redno uporabljam. Po opazovanju mojega dragega, ki je navdušeno sodeloval in risal križce, je takšen seznam za moške veliko bolj zanimiv od dolgočasne stare verzije :). Danes je moj seznamček uspešno opravil prvi nakupovalni test :).

Še nekaj prednosti novega seznama:

Vsakič znova ga lahko natisnemo ali skopiramo, po potrebi lahko izbrišemo ali dodamo nove sestavine. Seznam lahko obesimo na hladilnik in vsakič, ko česa zmanjka, dodamo križec.
Ker je seznam napisan po kategorijah, je v trgovini manj sprehajanja sem in tja, saj smo bolj ciljno usmerjeni. Tudi možnosti, da bomo prinesli domov nekaj, česar ni na seznamu, je manj. Seveda vam za uspešno izogibanje nenadzorovanim nakupom priporočam, da NIKOLI ne nakupujete lačni (ker ima takrat glavno besedo želodec, ne pa glava :))
Tudi če seznama ne izpolnimo pred nakupom, ga lahko enostavno preletimo in po spominu preverimo, kaj potrebujemo. Eno kopijo seznama lahko hranimo v denarnici ali avtomobilu.
Če nakupujemo različne sestavine v različnih trgovinah, lahko uporabimo barvne flomastre za vsako trgovino posebej.

Takole pa je videti testna verzija Nakupovalnega seznama – nekaj napakic sem že našla in jih bom odpravila v naslednjem seznamu :).

Števec prvih korakov: 31/365

Omleta s šparglji & rukolo

April je moj najljubši mesec v letu. Pa ne zaradi aprila samega, temveč zaradi zavedanja, da je pred menoj s pisano pentljico okrašen paket, v katerem se skriva najlepši del leta. Polni kamioni sonca, lahkotna poletna oblačila in seveda (kaj naj rečem, mi lajk gud fud :)) čas za sveže gurmanske sestavine.

Veselje v kuhinji se je že začelo. Najprej regrat (mmm), prejšnji teden pa sem prvič letos jedla šparglje. Šparglji so božanski v juhah, na testeninah, ali pa kar popečeni zraven krompirčka. In kaj je pri vsem tem najlepše – so zelo zdravi, z njimi se lahko razvajamo brez slabe vesti. Meja je le naša domišljija. Šparglji so najbolj okusni, ko so sveži. Za kakšen dan ali dva jih lahko hranimo tudi v manjši količini vode – kot šopek najljubših rožic :):

Pred dnevi me je navdušila omleta z bučkami, papriko in porom. Sem že kar malce pozabila na to različico zajtrka. In ko sem včeraj kupila šparglje, sem pomislila, da bi jih lahko uporabila tudi v omleti. Zakopala sem se med recepte in še posebej mi je skočil v oči (ali naj rečem v ponev? :)) recept za omleto s šparglji in rukolo. Danes sem se končno naučila narediti popolno omleto, do sedaj sploh nisem vedela, kaj delam narobe :).

Sestavine (zadostuje za 1 osebo):

100g špargljev
10g rukole
polovica manjše čebule (meni je najljubša rdeča)
žlica olivnega olja
2 manjši jajci
sol in poper (saj veste – kajenski je želodčku prijazen)

Na delo veselo:

Šparglje oplaknemo pod tekočo vodo in odcedimo. Olesenele dele odrežemo in zavržemo. Nato šparglje narežemo na 1 do 2 cm dolge kose. Čebulo olupimo, operemo in drobno nasekljamo. Rukolo očistimo, ji odstranimo debele peclje, nato pa jo operemo, otresemo in grobo nasekljamo.
V veliki ponvi segrejemo polovico olja, na katerem na hitro popražimo čebulo, da postekleni. Primešamo šparglje in med stalnim mešanjem pražimo še 5 minut, nato pa primešamo rukolo in pražimo samo še toliko časa, da ovene. Ponev odstavimo.
Jajca ubijemo v skledo. Z vilicami prebodemo rumenjake in jih na hitro pomešamo z beljaki (ne stepamo). V jajca stresemo vsebino ponve, premešamo ter po okusu osolimo in popopramo.
Ponev ponovno pristavimo na kuhalnik in vanjo vlijemo preostalo olje. Ko se segreje, v ponev vlijemo jajčno zmes in znižamo temperaturo na srednjo jakost. Jajčno zmes z lopatko močno mešamo toliko časa, da se jajca začnejo strjevati. Z robov ponve jajčno zmes potegnemo na sredino in pri tem držimo ponev nekoliko poševno, da tekočina steče proti robu. Postopek ponavljamo toliko časa, da se omleta povsod rahlo strdi. Nato omleto pustimo pri miru, da se na spodnji strani rahlo zapeče (30 do 40 sekund).

Za konec pa še nepogrešljivi dodatek popolnega obroka – z eno nogo sem vedno na lovu za novimi vzorčki :). Tale je eden izmed mojih novih najljubših:

Števec prvih korakov: 30/365

30-dnevni program hvaležnosti

Ko začnemo postavljati prava vprašanja, začnemo prejemati prave odgovore. Sprva v nejasnih oblikah, ki jih ne razumemo. A če smo pozorni, opazimo vzorec, ki se ponavlja. Morda vedno znova naletimo na točno določeno tematiko. Morda nam začne življenje “metati” v glavo vedno večje koščke opek in skuša pritegniti našo pozornost na ta način.

Moč hvaležnosti je tista ključna beseda, na katero sem v zadnjem času naletela dovolj pogosto, da se je v moji glavi prižgala opozorilna lučka. Začela sem razmišljati o tem, kako pogosto se osredotočam na to, česar nimam. Fokusiranje na vse, česar nam življenje ne daje, vodi v zagrenjenosti.

Pred kratkim sem bila na pogrebu in občutila globoko hvaležnost za svoje življenje. Globoko hvaležnost za sleherni dih in utrip srca. Črta med življenjem in smrtjo je tako zelo tanka. Meje so krhke in to, da smo tukaj, je darilo, privilegij ki ga marsikdo nima. Marsikdo bi naredil vse, da bi bil med nami vsaj še minutko, a je ne more kupiti z vsem denarjem in prošnjami tega sveta.

Da se vrnem k temu, kar sem želela povedati. Nisem želela pobarvati modrega neba v temne odtenke, ampak le dodati opomnik: tudi ko mislite, da ni v vašem življenju ničesar, za kar ste lahko hvaležni, se spomnite na to, da ste živi in nikoli ne veste, kaj bo prinesel naslednji dan.

Nekaj let je minilo, odkar sem prvič slišala za 30-dnevni program hvaležnosti. Takrat me je navdušila ideja in 30 dni sem pisala svoje seznamčke hvaležnosti (sem našla celo star zapis na blogu). Gre pa takole:

Program je najbolj učinkovit, če ga izvajamo 30 dni zapored brez prekinitve. Toliko časa namreč potrebujemo, da se privadimo novih vzorcev, novih navad. Vsak dan zapišemo:

10 stvari, za katere smo hvaležni in jih že imamo v svojem življenju. Zakaj je tole pomembno? Ker smo z hvaležnostjo in pozitivnimi čustvi še naprej magnet za vse to. Velikokrat ne vidimo obilja, ki nas obkroža in ga jemljemo kot nekaj samoumevnega. Vsak dan skušajmo spomniti čimveč novih stvari, namesto prepisovanja seznama prejšnjega dne.
10 stvari, ki jih želimo imeti v življenju, pa jih še nimamo. Pomembno je, da vse to zapišemo v sedanjiku, kot da jih že imamo in smo zanje hvaležni. Misel je energija, ki privlači. Pomembno je, da poleg sedanjika uporabimo obliko pritrdilnih stavkov (namesto: “Hvaležna sem, ker nisem brezposelna”, zapišemo: Hvaležna sem, ker imam super službo”). Vesolje namreč ne pozna besedic DA in NE, prepozna pa besedici dolg ter obilje.

Najboljše, kar se mi je zgodilo v času programa hvaležnosti pred skoraj štirimi leti (no, to je hkrati najboljše, kar se mi je zgodilo v življenju :)) – dobila sem najboljšega fanta v vesolju :).

Odločila sem se, da bom ponovno “zagnala” Program hvaležnosti in nastavila svoj fokus na sončno stran življenja. Danes je prvi dan – še 29 :).

Števec prvih korakov: 29/365

Omleta s porom, papriko in bučkami

Za dobro jutro se najbolj prileže veeelika doza sončka. Danes smo končno prišli na svoj račun ljubitelji sončne budilke, ki prebudi telo in duha :). Zraven sončnih žarkov mi jutranje trenutke polepša okusen zajtrk (seveda :)).

Po trenutnem navdihu sem danes naredila omleto s porom, zeleno in rdečo papriko, seveda pa niso smele manjkati bučke, ki so ena izmed najbolj vsestransko uporabnih sestavin v kuhinji.

Narezala sem zelenjavo, jo malce popražila na olivnem olju in dodala dve jajčki. Dodala sem moj nepogrešljivi duet: sol & kajenski poper. Ok, priznam – končni rezultat je bil vse prej kot popolna omleta, kar je bilo pričakovano ob obilici zelenjave. Za naslednjič si moram omisliti ponev z manjšim premerom, tako bo omleta višja in jo bo lažje obrniti.

Ocena: mmm, tole bo zagotovo še na mojem jedilniku. Če želite beljakovinski obrok, izpustite kruh – ki bi bil glede na presenetljivo sitostno omleto popolnoma odveč :).

Števec prvih korakov: 28/365

Magnetki z bleščicami :)

Se še spomnite magnetkov za hladilnik iz metuljčkastega projekta? Danes sem izdelala prve metulje, ki bodo del kolekcije magnetov z dodatkom bleščic. Fensi šmensi :).

Števec prvih korakov: 27/365

Scott Jurek: Jej in teci

Scott Jurek je eden najboljših ultramaratoncev na svetu. Ko govori o sebi, pove, da ni najbolj nadarjen tekač. Tudi ni najhitrejši tekač. Pa vendar ima v sebi nekaj, zaradi česar zmore vztrajati in preteči 100 ali celo več kot 200km. Raziskuje in potiska meje svojih zmogljivost tako daleč in neizprosno, kot je le mogoče. Čeprav razmišljanje o tem, kako daleč je ciljna črta, občasno priplava na površje, se skuša med tekom osredotočiti le na naslednji korak ali na naslednjih nekaj kilometrov.

Njegov opis teka na razdalje, ki si jih sama težko predstavljam, me spominja na življenje. Kolikokrat nam vzame pogum razmišljanje o tem, kako zelo daaaleč je naš cilj? Kolikokrat se težko osredotočimo zgolj na naslednji milimeter, na naslednji korak? Živimo v preteklosti ali v prihodnosti, namesto v sedanjosti.

Scott ni le izjemen športnik, ampak tudi izjemen človek, ki zna živeti v sedanjem trenutku in oviro za oviro premagovati ovire na življenjski poti.

“Vsak lahko nosi svoje breme lahkotno ali pa z velikim naporom. Lahko te skrbi, kaj bo jutri, ali pa ne. Lahko si zamišljaš grozljivo prihodnost ali pa takšno, ki je posuta s cvetjem. Vseeno je, kaj od tega izbereš, le da ostaneš v gibanju, da nekaj narediš. Z iskanjem pravih odgovorov ni nič narobe, toda to ni gibanje. Nobena stvar ne more nadomestiti gibanja.”
“Sem in tja smo vsi poraženci. Ne dobimo tistega, kar bi si želeli. Prijatelji ali naši najdražji odidejo. Sprejmejmo odločitev, ki jo obžalujemo. Poskušamo najboljše in naredimo najsabše. Vendar pa poraz ni tisto, kar človeka označi. Označuje nas, kako izgubljamo. In tisto, kar naredimo potem.

Števec prvih korakov: 26/365

Film: Morje v meni

Naljubši so mi filmi, ki temeljijo na resničnih dogodkih. Nekaj posebnega je na zgodbah, ki niso umetno ustvarjene na papirju, ampak so se nekoč in nekje zgodile. Občutek, ko gledam umetne “junake”, se ne more primerjati z resničnimi. S tistimi, ki so navdihnili mnoge s svojo življenjsko zgodbo. Takrat razmišljam o prepletanju usod, o prepletanju poti človeških duš, in o zgolj navideznih naključjih.

Španski film Mar Adentro (Morje v meni) je bil že dolgo časa na mojem seznamu filmov, ki so se mi “izmuznili”, a so vsekakor vredni ogleda. Film, posnet po resnični zgodbi, je bil leta 2004 nominiran za Oskarja (za najboljši tujejezični film).

Ramón Sampedro se je rodil leta 1943 v Xuñu v Coruñi. Z 19 leti se je vkrcal na norveško ladjo, da bi prepotoval in spoznal svet. Pri 25 letih je pri plavanju doživel nesrečo, ko je skočil v preplitvo vodo in si ob udarcu na morsko dno zlomil vrat. Ostal je paraliziran od vratu navzdol in ostanek življenja preživel privezan na posteljo. Živel je s svojo družino. Hotel je umreti, vendar mu je popolna ohromelost onemogočala, da bi uresničil svojo odločitev. Sklenil je ustvariti zakonski precedens, da bi izvršil svoj namen. Njegova zahteva se je leta vlekla po sodiščih in bila pogosta tema časopisnih člankov tako doma kot v tujini, vendar ni prinesla želenih rezultatov.

Čeprav se Ramón fizično ni mogel premikati, je premikal srca soljudi. Besede, ki so se mi najbolj vtisnile v spomin:

“Ko ne moreš pobegniti in se moraš nenehno zanašati na druge ljudi, se naučiš jokati z nasmehom.”
“Življenje ni obveza, temveč izbira.”
“Če nekoga zares ljubiš, mu pustiš oditi.”
“Oseba, ki me resnično ljubi, bi mi pomagala umreti. To je ljubezen.”

Števec prvih korakov: 25/365